Akademija se je odločila za drugačen način izdelave najbolj slavnih kipcev. Letos se vračajo k prvotnemu načinu izdelovanja iz leta 1929, ko so podeljevali bronaste kipce. Pozneje so oskarje začeli izdelovati v kositrnih različicah, ki so se obdržale vse do lani. Obe različici pa vsebujeta vrhnji sloj 24-karatnega zlata.

Po besedah predsednice Akademije Cheryl Boone Isaac so se k prvotni izdelavi kipcev vrnili s pomočjo tehnologije 21. stoletja: z metodo 3D-tiska je mogoče obnoviti prefinjene podrobnosti izvirne skulpture Georgea Stanleyja.

Vsak oskar je najprej voščen
Ta tehnika vsebuje digitalno skeniranje kipca, ki ga natisnejo s 3D-tiskalnikom in odlijejo z voskom. Vsak voščeni kipec nato prelijejo s keramičnim slojem, ki se suši pri 871 stopinjah Celzija. Tako dosežejo tako, da se vosek pod keramičnim slojem stopi, ostane pa le votla skulptura.

Kipce na koncu prelijejo s tekočim bronom pri skoraj 1000 stopinjah Celzija, jih ohladijo in zbrusijo do popolnosti. Za izdelavo 50 takšnih kipcev so potrebni trije meseci.

Štirikilogramska "utež" z imenom neznanega izvora
Od leta 1929 pa do lanskega leta je bilo podeljenih skoraj 3.000 kipcev. Oskar, ki v višino meri 34,29 cm in tehta 3,9 kilograma, je enake velikosti kot njegov neposredni predhodnik, ki ga je od leta 1982 dalje izdelovalo podjetje R.S. Owens v Chicagu. Uradno se sicer imenuje "the Academy Award of Merit", a sliši predvsem na ime oskar, čeprav ni popolnoma jasno, kako je ta vzdevek dobil. Bette Davis je trdila, da je nagradi ime nadela po srednjem imenu svojega prvega moža, Harmona Nelsona, čeprav je pozneje to trditev preklicala.

Priljubljena je tudi anekdota, ki priča, da je knjižničarka (in poznejša izvršna direktorica) Akademije Margaret Herrick kipec prvič videla in pripomnila, da je podoben njenemu stricu Oscarju.