Dokumentarec režiserja Talala Derkija na pretresljiv način prikazuje nedokončano zgodbo boja sirskega ljudstva proti režimu Al Asada, je žirija zapisala v svojo utemeljitev nagrade.

Sirska državljanska vojna po mnenju žirije, ki so jo sestavljali Jelena Aščić, Kusha Bahrami in Matej Povše, šele s tem filmom dobi človeški obraz. "Številke mrtvih in ranjenih iz TV-poročil oživijo, uporniki postanejo navadni ljudje, ki so še do včeraj živeli običajna življenja, že naslednji dan pa morajo v roke vzeti orožje," so zapisali v obrazložitvi.

Basetova deziluzija in upor
Film, ki ga je režiser posnel med letoma 2011 in 2013, prikazuje dogajanje v okupiranem mestu Homs v zahodni Siriji. V ospredju filmske zgodbe je skupina mladih revolucionarjev pod vodstvom karizmatičnega 20-letnika Baseta, ki sirskemu predsedniku Al Asadu sprva nasprotuje z nenasilnimi demonstracijami, po vse agresivnejših posegih režimske vojske pa tudi sama poprime za orožje, piše v programski knjižici festivala.

Svojo zgodbo v filmu pripoveduje glavni junak Baset, najprej uspešen nogometni vratar, nato pa aktivistični pevec, ki se bori s pesmijo. Ta je najprej strastna in polna upanja, pozneje pa vse bolj tiha in že skorajda zamre, ob koncu filma pa spet oživi, a ni več tako polnokrvna.

Prezrta plat sirske vojne
Filmu daje poseben pečat tudi prepričljiva kamera, ki tudi v najnevarnejših trenutkih ostaja mirna in premišljena. Sirsko vojno osvetli z vidika, ki v množičnih medijih ostaja zastrt in prezrt. To so eksplozivni delci, ki so kljub reportažnemu zapisu žirijo prepričali, da je celoto sprejela kot dokumentarni film.

Posebna omemba za priseljensko kalvarijo
Ker žiranti niso bili soglasni, so posebno omembo žirije namenili še filmu 727 dni brez Karama avstrijske režiserke Anje Salomonowitz. Že večkrat slišane zgodbe o včasih že prav bizarnih birokratskih postopkih, ki priseljencem zatemnijo sliko obljubljene dežele, so tokrat povedane na drugačen način, z estetiko slike. Rumena, sončna barva je v nebo vpijoč kontrast temnih plati priseljenstva, so zapisali v žiriji, ki so v filmu pohvalili odlično fotografijo, zvočne kolaže in pretresljive zgodbe na meji resničnosti.

Osnovnošolci o strpnosti
V organizaciji Amnesty International so nagradili še mladega ustvarjalca za kratki dokumentarni film na temo strpnosti. Žirijo, ki sta jo sestavljala režiser in vodja učenja človekovih pravic v Amnesty International Slovenije Miha Hočevar in Tina Plahutnik z Osnovne šole Frana Albrehta iz Kamnika, je najbolj prepričal film We All Make This World Beautiful, ki so ga ustvarili učenci Osnovne šole Bičevje iz Ljubljane.