Njihove filme do konca januarja prikazujejo v novem muzeju filmske akademije v Los Angelesu z naslovom Dunaj v Hollywoodu: Izseljenci in izgnanci v studijskem sistemu.

Sorodna novica "Čarovnija filmske umetnosti" ima končno svoj dom

Ko je konec septembra po desetletju snovanja in večkratnih odložitvah končno odprl vrata muzej Akademije za filmsko umetnost in znanost, so ga oktobra v judovski publikaciji Forward kritizirali, da je zanemaril temeljno vlogo judovskih priseljencev v filmski industriji. Prispevek so naslovili Judje so zgradili Hollywood: Zakaj so njihovo zgodbo izključili iz muzeja akademije?

S filmskim nizom Dunaj v Hollywoodu zdaj poskušajo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA stvari postaviti na pravo mesto. "Na začetku 20. stoletja so nastajajočo filmsko industrijo v Hollywoodu v veliki meri zgradili judovski priseljenci iz vzhodne in srednje Evrope," piše na muzejski spletni strani – ob čemer dodajajo, da so bili med njimi tudi Avstrijci.

Umetniki iz Avstro-Ogrske in pozneje Avstrije so imeli veliko vlogo v ameriški filmski industriji v 20. in zgodnjem 21. stoletju. Nemški ekspresionizem, psihoanaliza in dunajski humor so po pisanju agencije prispevali k filmu noir, lahkotni in resni komediji ter melodrami. In verjetno je bila tudi simbioza kultur, v veliki meri zaradi prisilnega izgnanstva v 30. letih prejšnjega stoletja, tista, ki je Hollywoodu omogočila, da je ustvaril nekaj mojstrovin.

Ko je Hitler prišel na oblast, niso vsi odšli v Hollywood, nekatere, kot sta Erich von Stroheim in Max Steiner, je pritegnil že prej. Toda veliko večji val večinoma judovskih izseljencev je Hollywood dosegel v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, predvsem zato, ker so jih v Nemčiji in Avstriji preganjali nacisti.

Tipičen primer je Billy Wilder, čigar izbor filmov do 12. januarja prikazujejo tudi v Avstrijskem filmskem muzeju. Judovski filmski ustvarjalec, rojen kot Samuel Wilder v Avstro-Ogrski, je teden dni po požaru Reichstaga leta 1933 pobegnil pred nacisti prek Pariza v ZDA, kjer se je uveljavil kot stalnica na filmskem prizorišču. V karieri je ustvaril več kot 60 filmov, med katerimi so tudi nekateri slavni hollywoodski trenutki, kot je prizor iz filma Nekateri so za vroče, ko se Joe E. Brown obrne k Jacku Lemmonu in reče: "Nihče ni popoln."

Program je uvedel dvodnevni simpozij Dunaj v Hollywoodu: Učinek in vpliv Avstrijcev na hollywoodsko filmsko industrijo, 1920–2020, filmski del pa se je začel s Casablanco, ki jo je režiral Michael Curtiz s pravim imenom Mano Kertesz Kaminer.