Samo za uvodni prizor animiranega filma o Vincentu van Goghu so ustvarjalci potrebovali šest ur dela. "Vse je naslikano na platno," pravi Hugh Welchman, ki je film posnel s scenaristko in režiserko Doroto Kobiela. "Za posamezno sličico uvodnega kadra, v katerem se spustimo iz Zvezdnate noči, so potrebovali šest ur. Torej govorimo o dveh tednih za sekundo, morda 20 tednih za 10-sekundni kader - torej smo pri polovici leta človekovega življenja," po poročanju Guardiana pravi režiser, da bi lažje ustvarili vtis, koliko potrpežljivosti in vztrajnosti je bilo potrebne za stvaritev filma Loving Vincent (Z ljubeznijo, Vincent),

Že vložen trud in filigransko delo, ki ga je opravilo 80 različnih umetnikov, je neke vrste tehnični hommage slikarju, ki je v pomanjkanju neutrudno vztrajal pri slikanju, se mu pri 27 letih obsesivno predal in v le devetih letih ustvaril več kot 860 slik. Vsesplošna prisotnost njegovih dobro znanih del na neštetih reprodukcijah je v pravem kontrastu z obubožanostjo in spregledanostjo van Gogha v času njegovega življenja. Če je bila tedaj njegova jasna in avtonomna poteza ter velike in čiste barvne ploskve živih barv, poudarjenih z močnimi črnimi obrisi, še nerazumljena, so njegove slike zdaj ene najbolj oboževanih likovnih stvaritev na svetu. Zato so se ustvarjalci filma Loving Vincent (naslov je umetnikov podpis ob koncu pisma zvestemu podporniku bratu Theu) odločili, da zgodbo povedo z "njegovimi" barvami in potezo.

Najprej igrani del, nato slikanje
V dneh, ko je prišel film v britanske kinematografe, je filmska ekipa spregovorila o samem procesu nastanka tega unikatnega izdelka. Po besedah direktorja fotografije Tristana Oliverja so celoten scenarij z igralci posneli v 14 dneh, deloma na filmskih scenah deloma pred zelenim platnom v Londonu. Posnet material so nato izročili več kot 50 slikarjem v Gdansku, ki so vsak kader pretvorili v naslikano platno. Na koncu je ekipa ustvarila več kot 65.000 oljnih slik na več kot 850 platnih.

Namesto terpentina nageljnove žbice
Kot zanimivost, vsaka slika je naslikana z oljnimi barvami Van Gogh izdelovalca Royal Talens. Kot razlaga Welchman, se zanje niso odločili zaradi imena, ampak se je to zgodilo po naključju, na koncu pa so se barve izkazale za najboljše. "Naročali smo ogromne količine barve, okrog 3.000 litrov," pravi. Ob še tako kakovostni barvi pa se niso mogli izogniti soočenju z enim izmed ključnih izzivov produkcije - kako preprečiti, da bi se slike prehitro posušile. Rešitev so našli v olju iz nageljnove žbice. Tega so zmešali z barvo, s tem pa se izognili tudi neprijetnemu vonju po terpentinu, saj je namesto tega atelje dišal po klinčkih, razlaga Dorota Kobeila.

Film se začne s Vincentovim pismom bratu Theu, ki tega doseže, ko je slikar že mrtev. Od tam sledimo poštarjevemu sinu Armandu Roulinu na deloma spominski, deloma pa preiskovalni poti, na kateri se postopoma odstirajo okoliščine Vincentove smrti na poljih Auversa julija 1890. Medtem se srečamo s celo vrsto likov, ki jih poznamo z van Goghovih platen - tu sta dr. Paul Gachet in njegova hči Margeurite, poštar Joseph Roulin, dekle v belem in La Mousmé. Vsakokrat, ko se kak lik prvič pojavi v filmu, ga spoznamo v drži in prostoru, kot ga je ovekovečil van Gogh.

Iz vsaj dveh različnih očišč
Vendar, kot razlaga Oliver, se vmes izkaže, da van Gogh svojih portretirancev ni slikal le z enega gledišča, temveč jih je denimo začel slikati, ko je sam sedel, pozneje pa vstal in nadaljeval iz takšnega zornega kota. "Zato smo morali kamero prilagajati tako, da smo ujeli vsaj dva, če ne celo tri gledišča, s tem pa vrh klavirja in hkrati tipke ter nanjo (Marguerite Gachet, op. n.) gledali od spodaj. Zelo zanimivo je najti fotografski okvir, ki ustreza takšnemu ekspresionističnemu slikarskemu pogledu," pravi direktor fotografije, ki trenutno z Wesom Andersenom sodeluje pri njegovem filmu Dog Island.

Od kod paleta barvnih slik, prepozna vsak površni poznavalec van Goghovega opusa, črno-bele podobe pa so navdihnile maloštevilne fotografije, ki so se ohranile iz tistega časa oziroma preloma stoletij. "Na eni fotografiji je bila hiša dr. Gacheta, zato sem dal vse od sebe, da smo na prizoru, kjer pride Vincent v hišo in najde sedečo Saoirse, rekonstruirali to fotografijo."

Če bi se van Gogh sam spopadel z medijem filma, bi verjetno ustvaril negledljiv eksperimentalni film, pravi Oliver. "Bil je slikar. V več pogledih nas njegova izjemna priljubljenost odteguje od pravega razumevanja slik - na neki način je prevelika ikona. Vendar, če jih še enkrat pogledamo, so številne naravnost čudovite."

Omeniti velja še igralsko zasedbo, ki se je prelevila v naslikane portretirance - igrajo jih Douglas Booth, Helen McCrory, Chris O’Dowd, Saoirse Ronan in Aidan Turner.