Italijanski režiser, ki je film posnel v koprodukciji s Francijo, je v zahvalnem govoru nocojšnje slavnostne podelitve zbrano filmsko elito spomnil na vse begunce, ki se podajajo na pot upanja, a ne prispejo do cilja. Ne zdi se mu prav, je poudaril, da morajo ljudje umirati na morju, če želijo uiti tragediji. Nagrado je 54-letni režiser posvetil prebivalcem otoka Lampedusa, zdajšnje trpljenje beguncev pa označil za "največjo tragedijo človeštva po holokavstu".

V filmu spremljamo vsakdan ljudi na obleganem italijanskem otoku, ob katerem reševalci noč za nočjo sprejemajo dehidrirane, izčrpane, bolne, poškodovane in pogosto tudi mrtve begunce iz Afrike. V ospredju je tamkajšnji zdravnik Pietro Bartolo, ki prvi oskrbi prišleke in dnevno videva travmatične podobe, medtem ko vzporedno skrbi tudi za zdravje otoškega prebivalstva.

Gre za enega izmed mnogih filmov o prebežniški problematiki na italijanskem otoku Lampedusa, je o dokumentarcu za MMC zapisal Matic Majcen, in mu že tretji dan festivala (pravilno) napovedal zmago: "Ti filmi že vsaj pol desetletja redno polnijo platna filmskih festivalov, še posebej tistega v Benetkah. Ogenj na morju v to skupino filmov ne prinaša kakšne revolucionarne novosti, je pa vsekakor dober, inteligentno sestavljen in razmišljujoč film. Tekmovalna žirija, vodena s "pozivom k strpnosti in vključevanju" predsednice Meryl Streep, se bo zelo težko uprla temu, da ne bi iz tega filma naredila zmagovalca z aktivistično nalogo pozivanja k razrešitvi begunske krize."

Aktualni Berlinale
Najpomembnejši kipec Berlinala je dokumentarni film dobil prvič po 60 letih, kar je morda znak, da so tragične podobe iz resničnega življenja lahko prav tako učinkovite kot odigrani prizori. Italija je zlatega medveda nazadnje dobila leta 2012.

K sodelovanju na letošnjem festivalu so organizatorji namenoma povabili filme, ki se ukvarjajo z aktualnimi temami. Organizatorji so tudi pozvali občinstvo, naj prispevajo sredstva za begunce.

Srebrnega medveda, veliko nagrado žirije, je žirija namenila bosanski drami Smrt v Sarajevu, v katerem je bosanski režiser Danis Tanović prepletel sedanji čas z atentatom v Sarajevu leta 1914, ki velja za sprožilca prve svetovne vojne.

Priznanje v kategoriji filmov, ki odpirajo nova obzorja, je dobilo delo A Lullaby to the Sorrowful Mystery filipinskega režiserja Lava Diaza, osemurni črno-beli ep o potovanju v dušo njegovih rojakov med revolucijo poznega 19. stoletja, doslej najdaljši film, ki je bil kadar koli prikazan v Berlinu.

Srebrnega medveda za najboljšega igralca je dobil tunizijski igralec Majd Mastoura za vlogo v filmu Inhebbek Hedi, postavljen v obdobje neposredno po arabski pomladi leta 2011. Drugega igralskega medveda bo na Dansko odnesla Trine Dyrholm za svojo vlogo v filmu Komuna (Kollektivet) režiserja Thomasa Vinterberga.
Nagrada za režijo v roke ženski
Nagrado za najboljšo režijo je dobila ena od dveh režiserk tekmovalnega programa: Francozinja Mia Hansen-Love za portret ženske v filmu Prihodnost (L'avenir), v katerem je glavno vlogo odigrala Isabelle Huppert. Koprodukcija z Nemčijo po nagrajenkinih besedah pripoveduje o svobodi in radostih svobode.

Srebrnega medveda za scenarij je žirija prisodila filmu Združene države ljubezni (Zjednoczone Stany Milosci) poljskega režiserja Tomasza Wasilewskega, za izjemen umetniški prispevek je nagradila kitajski film Nasprotni tok (Čang Džjang Tu) režiserja Jang Čaa, častnega zlatega medveda pa je prejel nemški direktor fotografije Michael Ballhaus.

O dobitnikih kipcev je odločala mednarodna žirija, ki ji predseduje ameriška igralka Meryl Streep. V celoti je 66. Berlinale prikazal 434 filmov z vseh koncev sveta.

Lani je nagrado za najboljši film odnesla tragikomedija Taksi iranskega režiserja Džafarja Panahija.