Gre za zgodbo o ruskem vojaku v drugi svetovni vojni Anatoliju, ki je med boji ustrelil tovariša. Sodil mu ni nihče, a vest mu ni pustila pozabiti strašnega dogodka, in da bi se vsaj malo odkupil za storjeni zločin, se je odločil za življenje puščavnika. Anatolij, ki je tudi formalno vstopil med menihe ruske pravoslavne cerkve, je postal pravi ruski fenomen, ki ga Rusi ljubijo, uradna cerkev pa je nad njim malo manj navdušena. Anatolij velja za pravega šaljivca, zaradi nenavadne usode in pogleda na življenje pa ga nad življenjem v postsovjetski Rusiji razočarani Rusi radi razglašajo celo za modreca in vizionarja. Vsako leto se tako k njegovemu bivališču ob Belem morju zgrinjajo ljudje iz vseh delov države, veljakom ruske cerkve pa to 'zvezdništvo' ni nič kaj všeč.