Galerijo Louvre Abu Dabi gradijo po načrtih francoskega arhitekta Jeana Nouvela na otoku Sadijat. 6.000 kvadratnih metrov površin bo namenjenih stalni zbirki, 2.000 pa občasnim razstavam. Foto: Reuters
Galerijo Louvre Abu Dabi gradijo po načrtih francoskega arhitekta Jeana Nouvela na otoku Sadijat. 6.000 kvadratnih metrov površin bo namenjenih stalni zbirki, 2.000 pa občasnim razstavam. Foto: Reuters
Louvre Abu Dabi
Novo galerijo bo označevala nizka bela kupola, njeno odprtje pa bo obogatilo ponudbo na otoku, ki se spreminja v kulturno središče, namenjeno tako domačinom kot tudi turistom. Foto: Reuters
Louvre Abu Dabi
V zameno za 700 milijonov evrov - 400 milijonov od tega je samo za 'blagovno znamko' Louvre - bodo najuglednejši francoski muzeji v Abu Dabi posodili del svojih zbirk (vsak kos za največ dve leti).

Muzej bi se moral po prvotnih načrtih odpreti v letu 2012, a so datum kmalu prestavili na leto 2015. Po besedah Majeda Al Mansurija, direktorja državnega Podjetja za razvoj turizma in investicije (TDIC), zdaj v najboljšem primeru merijo na konec leta 2016. "Zdaj se bomo posvetili delu, ki ga je še treba dokončati na spodnji strani kupole; odprtje Louvra v Abu Dabiju je načrtovano za drugo polovico leta 2016," je potrdil za tiskovno agencijo Reuters.

Ne morejo dohitevati naročil
Uradnega razloga za zamudo pri gradbenem projektu, ki je vreden 650 milijonov dolarjev, niso podali. Celoten podvig gradnje muzeja je del širšega projekta, s katerim skuša bogati emirat povečati turistično privlačnost svoje z nafto bogate dežele. (Imajo tudi zelo velikopotezen načrt razvoja Abu Dabi 2030, s katerim želijo modernizirati emirate in spremeniti njihovo gospodarstvo.)

Gradbeni bum v Združenih arabskih emiratih je povzročil zastoje na številnih gradbiščih, saj gradbena podjetja ne morejo dovolj hitro priskrbeti delovne sile, materialov in plačil, da bi izpolnila vsa naročila.


Francoski dizajn v puščavskem pesku
"Arabski Louvre" si je francoski arhitekt Jean Nouvel zamislil kot del 24 tisoč kvadratnih metrov velik kompleks paviljonov, trgov, kanalov in uličic (malo več kot šest tisoč kvadratnih metrov bo odmerjenih za stalne razstave, še dva tisoč pa za začasne). Poleg Louvra bodo v kompleksu, ki ga gradi zgoraj omenjeni TDIC, še trije muzeji, med drugim Guggenheimov, ki naj bi vrata odprl leta 2017 (zelo verjetno je, da bodo tudi tukaj zamude, saj se bo gradnja v letu 2016 šele začela).

Nad vsem skupaj bo "lebdela" kupola s premerom 180 metrov in z "naluknjano" streho, skozi katero bo v prostor prišlo veliko sonca (to naj bi dajalo vtis "sončnih žarkov, ki se v oazi prebijajo skozi palme").

Dolgotrajen proces
V Parizu so podružnico Louvre v Združenih arabskih emiratih napovedali leta 2007, ko so sklenili tridesetletno pogodbo med Francijo in Abu Dabijem v vrednosti 1,3 milijarde ameriških dolarjev, prvi gradbeni kamen so s slavnostno udeležbo francoskega predsednika
Sarkozyja in prestolonaslednika Abu Dabija šejka Mohameda bin Zajeda Al Nahjana postavili leta 2009, graditi pa so začeli na začetku leta 2013.

Most med civilizacijami
Abudabijski Louvre bo resnično sad sodelovanja med državama: v njem bodo razstavljali dela, izposojena iz najuglednejših francoskih muzejev - ne le iz Louvra, ampak tudi muzeja d'Orsay, centra Pompidou, muzeja Quai Branly in muzeja Guimet -, ter seveda svojo lastno sproti rastočo zbirko. Louvre Abu Dabi, ki ga napovedujejo kot "prvi univerzalni muzej", bo pod svojo streho sprejel tudi arheološke artefakte in umetnost drugih civilizacij. To, da muzej stoji v muslimanski državi, ne bo omejevalo tematike razstavljene umetnosti, obljubljajo odgovorni. "Izvirni" Louvre tudi zagotavlja, da nobenega kosa iz svoje zbirke v Abu Dabi ne bo prodal ali dokončno podaril.