Pomislite, kakšna bi bila Sikstinska kapela, če bi bil Michelangelo filmski umetnik, ki bi znal delati s hologrami.
Lani je bil Peter Greenaway eden izmed 250 umetnikov, ki jih je papež Benedikt XVI. v Vatikan povabil na posvet o možnosti sodelovanja med sodobnimi umetniki in Rimskokatoliško cerkvijo. Sam ima zelo jasno vizijo, kako bi vsaj v njegovem primeru to sodelovanje lahko potekalo in obenem postavilo krono njegovemu večletnemu projektu Devet klasičnih slik.
K slikam, ki jih z računalniško tehnologijo oživi in jim da tretjo razsežnost, želi dodati še Michelangelovo Poslednjo sodbo v Sikstinski kapeli. Greenaway še vedno dvomi, ali mu bo projekt uspelo realizirati, a v prepričevanju je prepričljiv: "Samo pomislite, kaj bi lahko naredil Michelangelo, če bi le imel na voljo elektriko. Pomislite, kakšna bi bila Sikstinska kapela, če bi bil Michelangelo filmski umetnik, ki bi znal delati s hologrami. Kako zelo bolj osupljiva bi kapela bila. Torej, vse kar želimo storiti, je, dati Michelangelu elektriko."
Britanci umetniški film spremljajo zelo 'promptno'
Peter Greenaway, ki je sicer morda najbolj znan po svojih filmih Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec ali Nočna straža, vedno več časa posveča slikam. Ne le zato, ker je v resnici akademski slikar, ampak tudi zato, ker se mu trenutno stanje v filmski umetnosti in industriji zdi porazno. Meni, da o filmu in odnosu občinstva do filma vse pove že to, da na platna britanskih kinematografov njegov film Nočna straža prihaja šele zdaj, torej več kot dve leti po njegovi premieri. No, Greenaway že dolgo ne živi več na Otoku. Zamenjal ga je za Amsterdam, kjer imajo ljudje vendar še vedno nekoliko več smisla za umetnost.
Rembrandt, Caravaggio, Velazquez - filmski umetniki pred izumom filma
Stanje v filmu pa vendar ni kaj dosti boljše kot v Veliki Britaniji. "Očitno je, da je ves sistem distribucije evropskega umetniškega filma povsem 'na psu', pa ne le zaradi tega bi bil jaz prvi, ki bi se strinjal s slutnjo, da doživljamo smrt kinematografije. Nastaja ogromno filmov, vendar pa jih jer zelo malo zares inovativnih in zelo malo je radikalnih," je Greenaway povedal za Independent in v nadaljevanju še dodatno utemeljil, zakaj mu je slikarstvo tako blizu: "Rembrandt, Caravaggio in Velazquez so bili prvi, ki so skušali upodobiti umetno luč. Lahko bi rekli, da so bili prvi filmski umetniki, saj je bistvo filma prav manipulacija z umetno svetlobo. Torej se je vse skupaj začelo s temi možmi tam okoli leta 1600. Kot slikarju in filmskemu ustvarjalcu v eni osebi se mi zdijo te osebe zelo zanimive."
Pomislite, kakšna bi bila Sikstinska kapela, če bi bil Michelangelo filmski umetnik, ki bi znal delati s hologrami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje