Vang Bing se je najprej uveljavil kot režiser dokumentarcev in delno dokumentaren je tudi film, s katerim je v Benetkah vstopil v tekmovanje za zlatega leva za najboljši celovečerni film. Film Kanal govori o žrtvah kitajskega velikega skoka, programa, s katerim je Mao Cetung konec petdesetih skušal doseči izredno hiter gospodarski in socialni razvoj Kitajske. Glavni cilj te doktrine je bila preobrazba Kitajske iz agrarne v moderno industrijsko državo. Ukrepi so bili drastični. Vključevali so zapiranje ljudi v delovna taborišča, najbolj zloglasna pa je bila racionalizacija živil. Zaradi nje je morda umrlo kar 20 milijonov ljudi, saj je bilo v nekaterih kmetijskih predelih ljudem v nekem obdobju zagotovljenih le 250 gramov riža na dan.
Veliki skok naprej, ki je bil skok nazaj
Režiser se je pri pisanju scenarija tudi osebno srečal z ljudmi, ki so živeli v času velikega skoka. Ob njihovih pripovedih je napisal scenarij, ki razgalja vse vidike grozljivosti obdobja med letoma 1958 in 1961, ko se je Maova klika med drugim odločila prevzgojiti intelektualce prek njihovega angažiranja v najbolj težaških delih. Glavno vprašanje filme je, kaj se zgodi z ljudmi, katerim odvzamemo vsakršno spoštovanje in jih pahnemo v nečloveške življenjske razmere. Odgovor na to vprašanje Vang išče v zgodbi o približno 3.000 političnih zapornikih, ki jih strpajo v prevzgojni tabor. Znajdejo se v taborišču sredi puščave Gobi, katerega kapacitete so sicer namenjene bivanju le 50 internirancev. Film Kanal je nastal v koprodukciji Hongkonga, Francije in Belgije.