"Zgodovina je pomembna, o njej moramo govoriti, moramo se spominjati" dodaja.

Celovečerni dokumentarec V tišini življenja, ki ga bodo premierno predvajali danes ob 17.00 v Kinodvoru, je film o življenju in odhajanju, a tudi žalovanju, sprejemanju in spominjanju.
Režiserka Nina Blažin v observacijskem dokumentarcu spremlja zadnja leta upokojene novinarke in profesorice ter prostovoljke pri Slovenskem društvu Hospic Mance Košir (1948–2024), ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, to pa prepleta z lastno izkušnjo izgube očeta.

"Smrt je moja največja učiteljica"
Režiserka se je z Manco Košir povezala, da bi posnel film o žalovanju, življenju in minevanju. Ob tem se ji je zdelo ključno vodilo, da je šele, ko ozavestimo smrt, življenje res bogato. Film tako sledi protagonistki med letoma 2019 in 2023, ta pa v njem iskreno spregovori o življenju, smrti in umiranju ter med drugim pove, da je smrt njena največja učiteljica.

Sprva sta razmišljali o filmu, ki bi vseboval napotke za dobro življenje, ki je vedno tudi priprava na smrt. Vendar čisto prva motivacija za film je bila režiserkina izguba očeta. Kot je povedala v pogovoru za STA, je izhajala z osebne ravni, veliko premišljevala, kaj je pomembno v življenju, kaj bi naredili s časom, ki ga imamo na voljo.

"Takrat sem se povezala z Manco Košir in skupaj sva debatirali o minevanju, odhajanju. Ves čas je bila Manca kot prostovoljka zelo aktivna pri spremljanju umirajočih. Z direktorjem fotografije Darkom Heričem sva začela spremljati Manco, z njo sva preživljala čas. Nato mi je povedala, da je zbolela, da ima raka." Do tistega trenutka naj bi film temeljil na Maničinih obiskih pri umirajočih, potem pa je bilo izhodiščni koncept treba spremeniti: "Tudi v prostovoljstvu obstajajo pravila. Če si sam hudo bolan ali pa če aktivno žaluješ, takrat dela ne smeš več opravljati. Ta element filma je nato odpadel, ves čas pa sem se vračala tudi k lastni izgubi. Z malo kamero sem začela spremljati svojo mami, ne da bi točno vedela, kaj bo iz tega nastalo. Vedela pa sem, da želim gledalki, gledalcu dati neki prostor, ne samo v Mančini zgodbi, za razmislek o smrti kot delu življenja. Ko enkrat to ozavestimo, se mi zdi, da je naše življenje polnejše in bogatejše, drugače vrednotimo stvari. Lahko se sliši kot mumbo djumbo, lahko se sliši banalno, a mislim, da to drži. In o tem je zelo veliko govorila tudi Manca. Sprva sva razmišljali o filmu, ki bi vseboval napotke za dobro življenje, ki je vedno tudi priprava na smrt," razlaga Nina Blažin.

Vsakič, ko smo prišli, so bila njena vrata bolj odprta
Kot pravi, sta pri observacijskem dokumentarcu zelo pomembna vzajemno zaupanje in spoštovanje. "Seveda sem se z Manco pred snemanjem zelo veliko pogovarjala, kaj bi želela jaz, pa kaj je ona pripravljena dati filmu. Pozneje je bilo tako, da je kdaj ona poklicala mene, kam gre, in če greva zraven, kdaj pa sem dala pobudo jaz in sem rekla, Manca, potrebujemo nekaj bolj metafizičnega. In smo šli recimo snemat v živalski vrt (smeh). Bili so tudi trenutki, ko je Manca rekla, da mora malo predahniti. In smo predahnili. Vsekakor sem ves čas upoštevala njene želje, o čem ne bi rada govorila, česa ne bi rada, da snemamo. In vsakič, ko smo prišli, so bila njena vrata bolj odprta."

Kako pomemben je spomin na drago osebo
O svoji izgubi očeta režiserka spregovori prek mame, ki jo še vedno redno snema. "Tudi z Manco sva se veliko pogovarjali o mojem očetu in tako se je odprla neka čisto nova linija v filmu – žalovanje. Tudi to, kako čas vpliva na spomin, ne samo na spomin na človeka, ki ga ni več, tudi na dogajanje v širši družbi. Ob zgodbi Mance Košir so tu še občutki režiserke o minevanju in žalovanju oziroma tisti, ki jih z njo deli njena mama. Ta polna življenja, a na zelo drugačen način kot Manca, in obdana z naravo razmišlja o možu, o malih rečeh, o ljubezni in o tem, kako pomemben je spomin na drago osebo."

To je film, ki slavi življenje, so zapisali v Kinodvoru, kjer ga bodo premierno predvajali v sodelovanju s Slovenskim društvom Hospic ob 30-letnici delovanja. Premieri bo sledil pogovor z ustvarjalci filma: režiserko, Darkom Heričem, ki je bil odgovoren za fotografijo, skladateljem Aldom Kumarjem ter protagonistkino hčerjo Tino Košir.

Dokumentarec V tišini življenja, ki je koprodukcija RTV Slovenija, bo predvajan v sklopu Art kino mreže Slovenije.