Ob razglasitvi neodvisnosti leta 1991 so slovenske oblasti pozvale državljane nekdanje Jugoslavije, da se v šestih mesecih odrečejo svojemu državljanstvu in zaprosijo za slovensko. Vsi, ki tega v predvidenem roku niso storili – kljub dejstvu, da so v Sloveniji prebivali že desetletja ali bili tu celo rojeni – so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Foto: Vertigo Emotionfilm
Ob razglasitvi neodvisnosti leta 1991 so slovenske oblasti pozvale državljane nekdanje Jugoslavije, da se v šestih mesecih odrečejo svojemu državljanstvu in zaprosijo za slovensko. Vsi, ki tega v predvidenem roku niso storili – kljub dejstvu, da so v Sloveniji prebivali že desetletja ali bili tu celo rojeni – so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Foto: Vertigo Emotionfilm
Dvajset let po osamosvojitvi okoli 10.000 izbrisanih še vedno nima ustreznega pravnega položaja. Foto: Vertigo Emotionfilm
Dolge počitnice
Približno 20.000 ljudi je ostalo brez dokumentov in brez vsakršnega pravnega statusa. Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit. Slovenskim oblastem je naložilo, naj jim retroaktivno vzpostavijo status stalnih prebivalcev Foto: Vertigo Emotionfilm

Njihove usode raziskuje nov film Damjana Kozoleta.
Dolge počitnice, novi celovečerni dokumentarec Damjana Kozoleta, predstavi tri "zgodbe s srečnim koncem", zgodbe mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje naše države zaradi izbrisa občutili na svoji koži. Film s premiero danes ob 21.00 prihaja na spored Kinodvora, pozneje pa ga bodo predvajali tudi po dvoranah kinematografov Art kino mreže Slovenije kot tudi povsod drugje, kjer bo za prikazovanje obstajal interes.
"V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži," o svojem pristopu k tematiki pravi Kozole. A to ne pomeni, da pred kamero ni povabil ključnih politikov, ki nosijo odgovornost za izbris. Odzvala sta se takratni predsednik vlade RS in današnji evropski poslanec Lojze Peterle, ki še vedno dvomi o sintagmi 'izbris', in takratni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak, ki trdi, da je bil izbris vse do odločbe ustavnega sodišča zakonit.
26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov. Dolge počitnice v ospredje postavijo življenjsko zgodbo treh ljudi, ki jim je ta politična odločitev spremenila življenje.

Alex, Nisveta in Katarina: tri izbrisane zgodbe
Eden izmed njih je Alex, ki je leta 1991, ko je bil star 13 let, odšel na počitnice v Srbijo. Štiri leta se ni mogel vrniti domov, v državo, v kateri je bil rojen in kjer je hodil v šolo. Na 'počitnicah' je ostal skoraj dvajset let. Tu sta še Nisveta, ki je iz Bosne prišla pred tridesetimi leti in po osamosvojitvi rodila hčerko, ki prvi dve leti svojega življenja sploh "ni obstajala", in Katarina, ki je kot najstnica ostala brez staršev, brez stanovanja, brez denarja in brez dokumentov ...
Projekt sta producent Danijel Hočevar in režiser Damjan Kozole pripravljala več let, skupaj s scenaristko Ireno Pan, ki je prispevek s podobno temo (o otrocih, ki so bili izbrisani) pripravila za oddajo Preverjeno. Film je nastal v produkciji Vertigo Emotionfilma in koprodukciji RTV Slovenija, ob sodelovanju FS Viba filma, E-Filma ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.