Vietnamska vojna je pri Američanih pustila marsikatero rano, ki so dobile svoje mesto tudi na filmskih platnih (Vod smrti, Lovec na jelene, Jakobova lestev groze ...). Apokalipsa zdaj je med vsemi šla najdlje in zašla v najtemnejše dele človeške psihe.

Willard dobi nalogo, ki "uradno" ne obstaja
Na kratko o vsebini: vojaški častnik Benjamin Willard (Martin Sheen) dobi posebno nalogo, odpotovati mora v Vietnam, prečkati mejo s Kambodžo, kjer mora ujeti in umoriti visokega častnika Walterja Kurtza (Marlon Brando). Temu naj bi se kratko malo zmešalo, saj ne upošteva več ukazov in si je sredi džungle ustvaril svoje malo kraljestvo, v katerem vladajo njegova pravila.

Serija kratkih in udarnih zgodb
Willard svoje potovovanje začne na reki Nung, kjer se pridruži manjšemu čolnu. Ta mora po njegovih ukazih pluti proti Kambodži. Potovanje prinaša pester kolaž kratkih dogodoviščin, ki vsaka na svoj način slika kruto in bombandirano okolico (tako v resnici kot v notranjosti vojakov). Willard na svoji poti ves čas študira različne dokumente o svoji tarči in skuša doumeti Kurtzovo notranjo transformacijo.

Valkira in tisti citat: "Obožujem vonj napalma v jutru"
Bolj ko se posadka približuje svojemu cilju, bolj doživi vse bolj ekstremne prizore realnosti v ekstremnih razmerah, zdi se, da je to nujen pogoj, če se Willard želi soočiti s Kurtzom. Med številnimi pripetljaji najbolj izstopa srečanje z visokim častnikom Billom Kilgorom (Robert Duvall), ki bombandira neko naselje zgolj zato, ker je tisti predel obale najprimernejši za deskanje! Napad s helikopterji ob mogočni klasični glasbi Richarda Wagnerja iz njegove udarne Valkire. In seveda ne gre pozabiti enega najbolj znanih citatov v zgodovini filma. Po napadu z napalmom Kilgrom doživeto (in prepričljivo) vzklikne: "Obožujem vonj napalma v jutru."

Dolga predigra (potovanje po reki) na koncu doživi svoj vrhunec (srečanje med Willardom in Kurtzom). Willard lahko na kraju samem spozna ponorelega Kurtza. A po dolgi in naporni poti se mora spopasti z zadnjo dilemo: kdo je v resnici znorel?

Dolga morasta, neprijetna in učinkovita zgodba, podkovana s številnimi razmišljanji ter bogato vizualno in avdiopodobo (The Doors, Rolling Stones ...). Iz srca filmske zakladnice.

Kratke in sladke:
- Zgodba temelji na romanu Josepha Conrada Heart of Darkness. Zgodba, ki je izšla leta 1902, pripoveduje o trgovcu Kurtzu, ki se mu je "zmešalo" sredi Afrike, kjer si je ustvaril novo domovanje. Njegovi delodajalci ga skušajo vrniti v civilizacijo, nalogo sprejme Marlow. Največja razlika s filmsko adaptacijo je, da Marlow (v filmu Willard) skuša Kurtza rešiti, ne pa ubiti. V filmu se gledalec lahko glede na grozovit kontekst lahko vpraša: ubiti - ali ni to isto kot rešiti?
- Omenjeni roman je na platna želel spraviti že Orson Welles, a se je pozneje raje odločil za Državljana Kana in z njim prav tako zadel v polno.
- Harvey Keitel je že dva tedna igral vlogo Willarda, a tako razočaral režiserja Francisa Forda Coppolo, da se je ta nemudoma odločil za Martina Sheena. V igri za glavna dva lika se je znašlo ogromno igralcev najvišjega kova (Steve McQueen, Al Pacino, Jack Nicholson, Robert Redford, James Caan ...). Večina je sodelovanje zavrnila, saj naj bi snemanje na Filipinih trajalo predolgo. To se je zavleklo od načrtovanih 4 kar na 16 mesecev (med letoma 1976 in 1977).
- Snemanje je spremljalo ogromno težav in dolgo časa (tudi po koncu snemanja na terenu) ni bilo jasno, ali bo film sploh prišel na veliko platno. Težave so bile od tehničnih (slabo posnet zvok, mnogo prizorišč je bilo uničenih zaradi divje narave) pa do igralskih (Martin Sheen je imel srčni napad ...).
- Poglavje zase je bil Marlon Brando. Legendarni igralec je na snemanje prišel povsem nepripravljen (ni prebral niti knjige niti osnutka scenarijev) in imel izrazito preveč kilogramov, zaradi česar naj bi Coppola stalno izgubljal živce. Na koncu se je reševal s triki, Branda je večino časa snemal le v obraz, ko je zaobjel njegovo celo telo, je stal v senci, tako je bilo jasno videti spet le njegov obraz.
- Uvodni prizor (pijani Willard v hotelski sobi) v scenariju ni bil predviden, posneli so ga po naključju (Sheen je bil v resnici pijan).
- Film ne prikaže uvodnih napisov (naslov, igralci ...). Ker za film brez prikazanega naslova ni bilo mogoče dobiti avtorskih pravic, se je Coppola odločil, da v zadnjem delu filma, ko Willard prispe v Kurtzovo kraljestvo, prikaže grafit "Our motto: Apocalypse Now" (Naš moto: Apokalipsa danes).
- John Milius, ki je scenarij napisal že leta 1969, je svoj izdelek najprej poimenoval The Psychedelic Soldier, za spremembo se je odločil zaradi številnih hipijevskih značk, na katerih je pogosto pisalo "Nirvana danes".
- Režiserjeva žena Eleanor Coppola je med dolgim snemanjem sama snemala dogajanje na prizorišču in leta 1991 posnela dokumentarec o snemanju tega filma. Naslov je bil pomenljiv: Hearts of Darkness: A Filmmaker's Apocalypse.