Akira Kurosava sodi med največje režiserje vseh časov. V njegovi bogati filmografiji najdemo take kulte, kot so Rašomon, Kaos (Ran), Telesna straža (Jodžimbo) in Živeti (Ikiru). Med tiste v samem vrhu pa nikakor ne smemo pozabiti uvrstiti Sedem samurajev (Šičinin no samuraj).

Kurosava začel z idejo o enem dnevu samuraja
Čeprav je zgodba postavljena v 16. stoletje, več kot očitno in odlično deluje tako v času nastanka (v petdesetih letih prejšnjega stoletja) kot dandanes. Kurosava je želel posneti dan v dnevu samuraja, ki ga zaradi nezadovoljstva s svojim delom konča s samomorom. Nikakor mu ni uspelo nabrati dovolj materiala, da bi (za svoje standarde) posnel dober film. Pri raziskovanju je naletel na neko besedilo, ki je opisovalo napad roparjev na vas, prebivalci pa so pomoč našli v samurajih, ki so jih zaščitili.

Samuraji svoje življenje tvegajo za riž
Kurosava je omenjen zaplet uporabil za svoj film. V vasici se obeta čas žetve, ki prebivalcem omogoča preživetje skozi celo leto. Čas žetve pa privabi tudi tolpo približno 40 (prav tako lačnih) roparjev, ki želijo žito zase, vas pa uničiti. Vaščani se v boju za preživetje oprimejo zadnje možnosti - najamejo sedem samurajev, ki naj bi jih zaščitili. Odločitev je skrajna, saj kaže na takratni kastni sistem. Vaščani ne marajo samurajev, a so v danih okoliščinah prisiljeni izbrati manjše zlo. Čeprav sedmerica tvega svoje življenje, se ji kot plačilo obeta skromna nagrada - skodelica riža, a njihov motiv je povsem drugačen - čast in plemenitost.

Vsak ima svojo preteklost
Režiser se je izjemno posvetil sedmerici junakov, saj jih je v svojih zapiskih natančno opisal (zgodovina, govorica, karakterne lastnosti ...) in s tem veliko pomagal igralcem. V vlogi njihovega vodje Kambeja se dobro znajde Takaši Šimura (sicer zvesti sodelavec Kurosave, saj je nastopil v večini vseh njegovih uspešnic), ki upodobi mirnega, preudarnega bojevnika, ki ničesar ne prepusti naključju. Njegovo pravo nasprotje je Kikučijo (v podobi Tošira Mifuneja, ki je prav tako veliko sodeloval z velikim režiserjem), saj je nadut, vase zagledan, gobezdav in tako povsem odstopa od preostale šesterice.

Prototip akcijskega filma
Sedem samurajev velja za prvi pravi akcijski film. V njem najdemo vse prvine, ki so danes zakoreninjene v tem žanru. Na začetku vidimo profiliranje junaka - Kambej si obrije glavo, se preobleče v duhovnika in vstopi v neko hišo s talci in v maniri svojega poklica razreši situacijo, šele pozneje pa se seznani z "glavno akcijo", ki pomeni središče filma. Nabiranje samurajev - režiser podrobno predstavi nabor vseh samurajev. Načrtovanje akcije - samuraji natančno predstavijo načrt obrambne akcije (pri tem gledalec dobi natančnejši vpogled v samo vas). Bitka - Kurosava prikaže dolge in izpiljene boje, ki se zdijo realistični, a ne zmedeni. Pri tem ni opaziti, da se je večina igralcev prvič rokovala z meči.

Svet se vrti naprej - v isti smeri
Končni izid tega skoraj triurnega spektakla je grenak. Samuraji sicer odženejo roparje, a za visoko ceno, saj vsi ne preživijo. "Spet smo bili poraženi. Kmetje so zmagali, ne mi," je zadnja misel samurajev. Kmetje po bitki hitro pozabijo na borce in se vrnejo v svoje stare tirnice. Enako pa velja tudi za samuraje, ki se dobro zavedajo svoje vloge.

Kratke in sladke
- Snemanje filma so večkrat prekinili, saj je filmski ekipi večkrat primanjkovalo dovolj konj za snemanje bitk.
- Gre za prvi film, v katerem je Kurosava pri snemanju kadrov uporabil več kamer hkrati, kar mu je omogočalo dolge kadre in svobodnejšo montažo.
- Zanimivo nasprotje - v filmu preživijo trije samuraji. Igralci, ki so jih upodobili so v resnici umrli prvi. In nasprotno - v filmu prvi umre samuraj Hejhači Hajašida. Igralec Minoru Čiaki, ki ga je upodobil, je med sedmerico igralcev, ki so upodobili samuraje, umrl zadnji (leta 1999).

Slavko Jerič
slavko.jeric@rtvslo.si