Po dogovoru lahko začne veljati natanko tri mesece po tem, ko jo ratificira trideset držav podpisnic pogodbe, kar je 28. aprila letos, so sporočili iz AIPE.

Ratifikacijo 30. države podpisnice sta med prvimi pozdravila Francis Gurry, generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), in igralec Javier Bardem, ki se mu zdi pekinška pogodba najpomembnejša stvar, ki se je zgodila igralcem po iznajdbi kina. Gurry pa pravi, da bo okrepila pravice AV-ustvarjalcev, saj jim bo prinesla pravične zaslužke. Ob tem bo dala dodatno spodbudo AV-sektorju.

Trajnostna ureditev socialnega položaja
"Številni AV-ustvarjalci – televizijski in filmski igralci, glasbeniki, plesalci, koreografi in drugi – niso mogli žeti rezultatov svojega dela, zato jim bo pogodba pomagala pri tem in jim omogočila trajnostno ureditev socialnega položaja," je povedal Gurry.

Slovenija je podobno kot večina držav pogodbo podpisala, a je še vedno ni ratificirala, so poudarili na zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA).

Prepričani so, da bo pekinška pogodba močno izboljšala pravice AV-ustvarjalcev po svetu in tudi v Sloveniji, saj prvič v zgodovini AV-avtorjem na svetovni ravni priznava pravice intelektualne lastnine, vključno s pravičnim nadomestilom. S tem se bo končala tudi diskriminacija med različnimi kategorijami izvajalcev, poudarjajo v AIPI. V večini svetovnih držav se je vse od 60. let prejšnjega stoletja ekonomsko varovanje pravic izvajalcev urejalo samo za izvedbe na fonogramih oziroma na zvočnih posnetkih, ne pa tudi na vizualnih posnetkih.

Mednarodno pogodbo o varstvu AV-del so junija 2012 sprejele članice WIPE na diplomatski konferenci v Pekingu po več kot dvanajstih letih pogajanj. Pogodba, ki sicer ureja tako izvedbe v klasičnih medijih kot v digitalnem okolju, preprečuje nepooblaščeno uporabo izvedb v AV-medijih.

122 držav podpisalo sklepno listino pogodbe
Pekinške diplomatske konference se je udeležilo rekordnih 155 držav članic WIPE, Evropska unija, šest medvladnih organizacij in 45 nevladnih organizacij. Od tega je takrat 122 držav podpisalo sklepno listino pogodbe, 48 držav pa je podpisalo tudi samo pogodbo. Kljub temu je postala zavezujoča šele z indonezijsko ratifikacijo.

Pogodba med drugim predvideva, da imajo vse izvedbe, ne glede na način priobčitve javnosti in naravo zapisa, zagotovljeno varstvo intelektualne lastnine. AV-delom prinaša moralne pravice in več ekonomskih pravic, med drugim tudi za uporabo na spletu. Nadgrajuje tudi rimsko konvencijo iz leta 1961, ki izvajalcem zagotavlja samo omejeno varstvo in nobenih moralnih pravic. "Pekinška pogodba jim dodeljuje izčrpen seznam izključnih pravic, tudi pravico do dajanja na voljo javnosti, kar je izredno pomembno ob hitrem razmahu spletnih platform," še sporočajo iz AIPE.