Pri predoskarjevskih napovedih zmagovalcev je v resnici v igri kompleksna mreža dejavnikov. Praviloma velja, da je favorit za najboljši film tisti, ki si je v skupnem prerezu priboril največ nominacij - in letos sta to dva: Cameronov Avatar in Bombna misija, ki jo je režirala njegova bivša žena Kathryn Bigelow, ki imata na nek način tako že zdaj prednost pred preostalimi osmimi nominiranci v "glavni" kategoriji.

Toda v resnici je treba pretehtati še nekaj drugih postavk:

1. Dozdajšnje nagrade
Pred decembrom ni Avatarja sploh nihče omenjal v isti sapi z oskarji - do takrat ga namreč niso videli še niti kritiki: edina podatka sta bila 25-minutni odlomek, ki so ga predvajali na srečanju Comic-Con, in napovednik, ki so ga vrteli v Imaxovih kinematografih. Odzivi so bili mešani in za oskarjevskega favorita je veljala grenkosladka drama V zraku. Nato pa se je začelo: prva večja novinarska projekcija se je zaključila s stoječimi ovacijami, prve recenzije so bile enoglasno pohvalne, naval ljudi na kinematografe pa je bil že od premiere dalje osupljiv. Zmagoslavje je nato zagrenila januarska podelitev nagrad Critics Choice, ki je tako za režijo kot za najboljši film nagradila Bombno misijo, a si je Avatar opomogel že dva dni pozneje z zmago na zlatih globusih.

Malo pozneje so člani igralskega ceha (SAG) presodili drugače in najvišjo lovoriko namenili Neslavnim barabam, a ji je nato že dan zatem na laž postavil ceh producentov: za najboljši film so izbrali Bombno misijo. (Mimogrede, producentski ceh je v zadnjih desetih letih kar šestkrat pravilno "napovedal" oskarja za najboljši film - toda prav tolikokrat je uspelo igralskemu cehu. Letos prisegata na različna filma). Na koncu je tu še ceh režiserjev (Directors Guild of America), ki je prav tako nagradil Bombno misijo.

Ni pa čisto jasno, kako starost vpliva na odločitev za zmagovalca. V preteklih letih so jo navajali za razlog, da se je Akademija pri sekciji tujejezičnega filma namesto za drznejše projekte (romunski 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva) odločili za filme etabliranih evropskih mojstrov, kakršen je Pedro Almodovar.

Reuters citira neimenovanega producenta, ki meni, da bo Akademija bolj naklonjena resnemu filmu, ki načenja "velika" vprašanja (torej Bombni misiji ali pa V zraku), kot pa hiperuspešnemu spektaklu za množice (Avatar).

Povprečno starost članov Akademije so v preteklosti "krivili" za nagrajevanje (glede na konkurenco) "povprečnih" filmov, kakršna sta bila Pleše z volkovi in Gandhi, za nameček pa so v zadnjih letih v naporu, da bi razširili svoj domet, izbirali komercialno relativno manj uspešne filme (Usodna nesreča, Ni prostora za starce).

3. Sestava Akademije
Od 5.777 glasujočih članov Akademije je 1.205 igralcev - in igralci so od nekdaj raje glasovali za filme, v katerih so v ospredju, uganili ste, igralci. Zato je Šofer gospodične Daisy leta 1990 premagal izjemno močno četverico: Rojen četrtega julija, Moja leva noga, Društvo mrtvih pesnikov in Polje sanj. "Prevedeno" v letošnje leto to pomeni, da imajo V zraku, Bombna misija in Neslavne barabe več možnosti kot Avatar.

Tega se očitno zaveda tudi studio Fox, ki je pred razglasitvijo nominacij začel dajati velik poudarek na igralce - Zoe Saldana nominacije za stransko vlogo, na katero so upali, sicer ni dobila, so pa najbrž strokovno javnost spomnili, da je Avatar več kot le orgija posebnih učinkov.

A v Akademiji ne sedijo le igralci: čeprav ponavadi spregledani, so precej številčni "tehnični" strokovnjaki. Pleg producentov je največ "zvokovnih" tehnikov (405 članov), poleg tega pa še 279 strokovnjakov za vizualne učinke - to pa je že kar zajetna številka ljudi, za katere bi se dalo predvidevati, da bodo bolj naklonjeni Avatarju.

4. Sistem glasovanja
Povsem mogoče je, da bo film, ki dobi največ glasov, kljub temu izgubil bitko za najboljši film, in sicer zato, ker Akademija v tej kategoriji uporablja "prednostni glasovalni sistem". (Ta sistem je v veljavi za skoraj vse kategorije, ko izbirajo nominirance, pri izbiranju končnih zmagovalcev pa samo za najboljši film).

Kar seveda na laž postavlja "teorije zarote" okrog tega, zakaj so v prejšnjih letih zmagali kateri filmi. Tako velja, da je leta 1982 film Chariots of Fire zmagal zato, ker je bila Akademija razklana med filma Atlantic City in Reds, med katera so razdelili svoje glasove in tako "naredili" prostor, da je zmagal Chariots of Fire. Po letošnjih pravilih to ne bi bilo mogoče: če nekdo na svoji glasovnici postavi na prvo mesto Atlantic City ter Reds na drugo, pa bi Atlantic City dobil na koncu premalo glaso za drugi krog izbora, bi se v drugem krogu njegov glas za Atlantic City spremenil v glas za Reds. Ta proces izločanja se nadaljuje, dokler en sam film ne prečka zmagovalne črte.

Drugače povedano: ni več dovolj, da ima tvoj film najraje skupina zagretih oboževalcev znotraj Akademije: razen če en film že v prvem krogu na prvo mesto postavi 51 odstotkov glasovalcev, mora za zmago računati tudi na to, da ga je veliko članov Akademije dalo na drugo ali tretje mesto svojega seznama.

Je ta (v bistvu precej pravičen sistem) bolj naklonjen Avatarju ali Bombni misiji? Strokovnjaki se nagibajo k slednjemu, saj bi bil film lahko na drugem mestu pri mnogih, ki so na prvo postavili V zraku ali Neslavne barabe. Ta teorija drži samo, če privzamemo, da je Avatar take vrste film, da ga bodo glasovalci bodisi izrazito ljubili (in postavili na prvo mesto) ali pa sovražili (in ga ne bo nikjer pri vrhu njihovega seznama)

5. Druge nominacije
V zadnjem desetletju ni oskarja za najboljši film dobil še nobeden, ki ne bi bil nominiran tudi za najboljši (bodisi prirejen ali izvirni) scenarij. V tem obdobju sta obenem zmagala samo dva filma, ki nista imela tudi nominirancev v kategoriji najboljšega igralca/-ke (lanski Revni milijonar in Kraljeva vrnitev leta 2004).

Ta kriterij ne govori v korist Avatarju: kot je bilo moč pričakovati, film ni dobil igralskih nominacij, pa tudi tiste za scenarij ne, kar je morda bolj presenetljivo. To pomeni, da je manj kot 20 odstotkov 382 članov Akademije (toliko je scenaristov) menilo, da si zasluži nominacijo. Se pa lahko Cameron tolaži z neko drugo statistiko: zadnji zmagovalni film, ki NI bil nominiran za najboljši scenarij, je bil, uganili ste, Titanik (1998).