George Clooney posodi telo Ryanu Binghamu, ki živi na videz sanjsko življenje - nenehno je na poti, potuje po Ameriki, zbira "letalske milje", noči preživlja v razkošnih hotelih, spoznava vedno nove ljudi ... in odpušča ljudi. Direktorji, ki nimajo dovolj poguma, se obrnejo na njegovo podjetje in Bingham mojstrsko, taktno opravlja krvavo delo. "Ljudje smo morski psi," je njegov nazor. A da ne bo pomote, pri tem je tako prepričljiv, da izgubo službe proda kot novo priložnost za nesrečnega delavca. In imate prav, med recesijo ima več kot dovolj dela.

Odnosi so največja obremenitev
Bingham je svoje življenje "spakiral" v kovček, s katerim potuje po svetu. "Odnosi so daleč največja obremenitev v življenju," je še ena izmed krilatic, ki se jih drži kot pijanec plota, zato ni nenavadno, da jih zreducira na minimalno mogočo raven.

Nov resničnostni šov - odpuščanje v živo
Ko v njegovo življenje stopita dve ženski, se njegova filozofija (ki jo občasno tudi predava) začne majati. Mlada psihologinja Natalie (Anna Kendrick) se pridruži podjetju in direktorju Craigu (Jason Bateman) predlaga revolucionarno idejo, ki bi lahko privarčevala tone denarja: Zakaj bi sploh potovali po svetu? Zakaj ne bi odpuščali kar prek videoprenosa in spleta? Zakaj ne? Bingham v strahu, da bi izgubil svojo identiteto, dobi zadnjo priložnost - na svoj redni obhod po Ameriki vzame nadobudno Natalie in jo želi prepričati, da je "odpuščanje v živo" vendarle nekaj bolj humanega kot po spletu.

Bi se lahko vendarle ustalil?
Druga ženska je Alex (Vera Farmiga), prav tako globalistična nomadka, ki se Binghamu predstavi: "Sem kot ti, le da imam vagino." Bingham prvič dobi občutek, da bi se lahko ob taki ženski vendarle ustalil in vrgel sidro.

Avtentičnost odpuščenih ljudi
V zraku je tretji film obetavnega in talentiranega režiserja Jasona Reitmana (Hvala, ker kadite; Juno). 32-letnik se je izkazal s temeljito in malce drugačno analizo kajenja in najstniške nosečnosti, tokrat je v središče postavil (kot družbeno tematiko) izgubo službe. Med svojo zgodbo je tako posejal številne kratke izpovedi odpuščenih ljudi. Te so uprizorili tako igralci (J. K. Simmons, Zach Galifianakis) kot ljudje, ki so v resnici ostali brez dela in s tem dodali avtentičnost.

Vsak del filma je pomemben - tudi najavna špica
Reitman je vsekakor perfekcionist. Svoje otroštvo je preživel ob očetu Ivanu, ki je med drugim posnel Izganjalce duhov. Že leta 2002 je kupil pravice za film in dolgo časa pilil scenarij. Strast do filma je opazna recimo že v uvodni špici, kjer predstavi pogled na ameriška mesta z zraka. Za na videz nepomemben del filma (uvodno špico) se je izjemno potrudil in prinesel nekaj prizorov, za katere je jasno, da so terjali kar nekaj časa in denarja, da so bili posneti.

Nad žanrskim povprečjem
Film se prodaja pod sloganom "The story of a man ready to make connection", kar je lepa igra besed (Zgodba o moškem, ki se je pripravljen vezati; tudi ujeti letalsko povezavo). V zraku je kakovosten film s trdnim scenarijem, lepimi posnetki, ustrezno glasbeno podlago in kakovostno igro, s čimer presega žanrsko povprečje. Vseeno pa ostaja grenak občutek, da vendarle nekaj manjka do popolnega filma. Morda pa je to empatija do usode glavnega lika ...