Kurator predstavitve Jurij Meden je retrospektivo poimenoval Prave solze, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.

Obiskovalci filmskega muzeja si bodo ogledali filmski opus, ki je, kot je zapisal Meden v uvodu k avstrijski predstavitvi, "zagotovo eden najbolj iskreno originalnih in brezkompromisnih novejših prispevkov k svetovni filmski umetnosti kot poeziji."

Program se je začel s projekcijo filma Otroci iz leta 2008, ki mu bo sledil film Deklica in drevo iz leta 2012. Otroci prinašajo intimne pogovore z neznanimi ljudmi o njihovem življenju in bivanju v tem svetu. V središče je postavljeno vprašanje o otroku in otroštvu kot izhodišče za človekovo razmišljanje o svojem življenju. Skozi film se prepletata intimni dnevnik in družbena kronika.

Film o tistem, ki ne mine
Pripovedna vizija filma Deklica in drevo je iskala nov prostor onkraj igranega in dokumentarnega - "prikazati resnično, živo prisotnost človeka, ki prehaja v čisto simbolno podobo", so film opisali na SFC-ju. V filmu nastopata Štefka Drolc in Ivanka Mežan, režiser pa pravi, da je mislil, da "delamo film o minevanju. Zdaj vidim, da smo naredili film o tistem, ki ne mine."

Oče, sin in en dan, ki ga preživita skupaj
Jutri si bo mogoče ogledati film Oča iz leta 2010, ki je bil premierno prikazan na filmskem festivalu v Benetkah, pozneje pa še na več kot petdesetih mednarodnih filmskih festivalih. "Zamisel za film pa je od vsega začetka enaka: oče, sin in en dan, ki ga preživita skupaj. Ena nedelja, v kateri najdeta trenutek ljubezni. In en ponedeljek, ki navadno pomeni vrnitev v surovo in banalno stvarnost. Dan miru, poezije, sanj in dan boja, banalnosti, budnosti," je o filmu povedal Škafar.

Sorodna novica Filmska recenzija: Mama

Čarobna duhovna pustolovščina
Koz zadnja bodo prikazali kratki film Stari most iz leta 1989 in film Mama iz leta 2016, ki je bil premierno prikazan na festivalu v Rotterdamu. Ta usmerja pogled v "mater, ki odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi." Podobno kot v filmu Oča je tudi tu narava prikazana kot varen kraj, kjer hrup vsakdanjega življenja potihne in kjer čas in prostor pridobita drugo dimenzijo, so še zapisali na SFC-ju.