Film, celovečerni režijski prvenec priznanega nizozemskega fotografa Antona Corbijna (skrbel je za vizualno podobo skupin, kot sta Depeche Mode in U2, v davnih 70. letih je med drugimi velikimi imeni tedanje glasbene scene na Otoku fotografiral same Joy Division, znan pa je tudi po videospotih za Personal Jesus Depeche Mode in Nirvanin Heart-Shaped Box), ki smo ga sicer videli tudi v okviru Liffa in na nekaj ponovitvah po manjših kinodvoranah v Sloveniji, je v kroge neodvisnega in umetniškega filma povzdignil novo igralsko ime: Sam Riley. Z 28-letnim Leedčanom so se o tem, kako je biti Ian Curtis, pa čeprav le na platnu, pogovarjali pri reviji NME, za katero je nekoč - tudi Curtisa - fotografiral Corbijn.
Nadzor: Življenje in smrt Iana Curtisa
Kot je znano, je Curtis zaradi depresije, razočaranja nad samim sabo zaradi propadlega zakona (z Debro sta se poročila že v najstniških letih in kmalu dobila hčerko Natalie, nato pa se ja zaljubil v Belgijko Annik), pritiskov življenja glasbenega zvezdnika in velikih pričakovanj javnosti, in, nenazadnje, resne bolezni - epilepsije, ki je zaznamovala tudi njegove odrske nastope, pri 23 letih storil samomor.
Riley je za vlogo tega mladeniča iz industrijskega Macclesfielda, čigar besedila so še danes predmet razprav in različnih interpretacij, dobil nagrado britanskega neodvisnega filma za najbolj obetavnega novinca.
Kako oživiš legendo?
Rileyja pred snemanjem Nadzora ni čakala ravno lahka naloga. Oživiti legendo, kot je Curtis, ki ima še danes zveste oboževalce - večina jih je že v zrelih letih -, je bil velik izziv. Mladi igralec pred tem ni imel omembe vrednih igralskih izkušenj, razen vloge Marka E. Smitha, vodje skupine The Fall, v 24-urnih žurerjih Michaela Winterbottoma, filmu, ki ga je režiser posvetil manchestrski glasbeni sceni in zgodbi založbe Factory. Se pa je nekoliko laže vživel v vlogo karizmatičnega vodje, saj je tudi sam pevec skupine 10.000 Things, ki je trenutno "na čakanju".
"Ko sem dobil vlogo, je bil to zame pravi šok, saj sem v tistem času delal v skladišču (delo v tovarni si je našel, potem ko je njegova skupina ostala brez založbe, op. p.). Ko sem prvič prebral Touching From A Distance (prej omenjena knjiga Debre Curtis, op. p.), sem pomislil: Hm, to bi bilo lahko zanimivo."
Riley ugotavlja, da je bil Curtis "čemeren mlad mož z napakami, njegova besedila so bila zelo zrela, on pa v mnogo pogledih ne"."A vse je nekako 'kliknilo', ko sem se začel ukvarjati z igro. Na tržnici v Camdenu sem si kupil koncertni DVD Once Was The Young Man, a pravzaprav obstaja le dobra ura posnetega materiala. Doma sem na veliko gledal te posnetke in plesal po dnevni sobi, da bi pravilno zadel njegove geste, a nikoli se mi to ni zdelo TO."
Igralci na odru v živo
V priprave je Riley vložil res veliko časa, a resnično mu je uspelo zadeti Curtisa šele, ko so s soigralci začeli sami izvajati glasbo. Uspelo jim je namreč Corbijna prepričati, da jim je dovolil vse pesmi v filmu odigrati v živo, čeprav nekateri niso imel skoraj nobenih glasbenih izkušenj. V glasbeni del so morali vložiti zares veliko dela, a se jim je po Rileyjevih besedah vsekakor izplačalo.
Sumner: Samo zabavajte se!
Riley se je bal, da bi v vlogo vnesel preveč sebe in svojih
Alenka Klun
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje