Med portretiranci je kar šest prejemnikov Borštnikovega prstana, več prejemnikov Prešernovih nagrad, zlatih aren, igralcev leta, Severjevih in drugih nagrajencev. Niz oddaj si je mogoče ogledati na 1. programu TV Slovenija, začel pa se je s portretom najstarejše šolane slovenske igralke, 90-letne Lelje Rehar Sancin, ki živi in še vedno ustvarja v Trstu.

Nostalgični spomini tudi skozi osebne fotografije
Niz oddaj Igralci brez maske je nastajal dve leti. Povezuje bogate zgodbe dvajsetih v marsičem izjemnih igralcev. Portretirance je avtor oddaj Slavko Hren obiskal v okolju, kjer živijo in delajo - od Trsta do Maribora, Celja in Nove Gorice do Ljubljane. Filmu in televiziji je v oddajah odmerjen večji poudarek, saj kratki odlomki iz posnetih filmov, TV-iger, razvedrilnih oddaj in tudi posnetih gledaliških predstav popestrijo spomine in slikovito prikazujejo pretekle čase, v katerih so portretiranci dosegali svoje viške.

Zanimivi so tudi osebni fotografski arhivi, ki oživljajo otroštvo in mladost prihodnjih umetnikov, študijska leta na igralski akademiji in marsikdaj tudi manj znano zakulisje snemanj filmov in televizijskih oddaj. V oddajah se prepletajo nostalgični spomini na pričakovanja pred vstopom na profesionalno igralsko pot, zgodovinska dejstva, ki jih oživljajo podobe in gibljive slike filmov in TV-oddaj, ter zrela razmišljanja, ki jih je zgradilo več desetletij dolgo služenje boginji Taliji, sedmi umetnosti in razdajanje na radiu, televiziji in na prireditvah med ljudmi. Med zrelimi razmišljanji je tudi iskanje odgovora na tisto večno vprašanje :"Ali se igralec sploh kdaj upokoji, neha igrati, zapusti oder?"

Rifle in Potokarjeva sta tudi zapela
Poletje bo torej na 1. programu TV Slovenija v znamenju zanimivih igralskih zgodb, ki se bodo iz tedna v teden vrstile v nedeljskem popoldanskem terminu, s ponovitvijo v poznih nočnih urah. Niz oddaj odpira portret najstarejše, 90-letne šolane slovenske igralke Lelje Rehar Sancin, ki se je takoj po vojni v prvi generaciji vpisala na komaj ustanovljeno Akademijo za igralsko umetnost. V Trstu se je s pionirji povojnega Slovenskega narodnega gledališča v nemogočih "vojnih povojnih" časih s slovensko besedo borila za narodno identiteto, igrala na mnogih improviziranih odrih v majhnih dvoranah - saj gledališče ni imelo svoje dvorane -, sejala šolano odrsko govorico med polprofesionalce in preproste ljudi ter se vsestransko razdajala za "slovensko stvar", tako pred radijskimi mikrofoni kot drugje. Poročila se je z velikim mojstrom zamejskega igralstva in režije Modestom Sancinom, ki je v marsičem steber slovenske igralske umetnosti povojnega obdobja na Tržaškem in tudi v slovenskem prostoru.

Posameznim portretom pa bodo vsak teden sledile oddaje Igralci tudi pojejo, v katerih bodo predstavljeni nekateri presežki v več desetletij dolgi TV-tradiciji pripravljanja glasbenih oddaj, v katerih so slovenski igralci peli. Izjemno zanimivi nizi oddaj in posamezni projekti dokazujejo, da so pod streho TV-ja nekoč nastajali pravi muzikali, kabareti in glasbene komedije ter da so se "pravideospoti" snemali že pred desetletji. Gledalci bodo lahko prisluhnili Duši Počkaj, Janezu Hočevarju - Rifletu, Majdi Potokar, Mili Kačič, Jožetu Zupanu, Bertu Sotlarju, Borisu Cavazzi in številnim drugim, ki so obogatili glasbeno interpretacijo včasih zahtevnejših in včasih popularnejših vokalnih skladb.