Otroci so filmsko pismo, sestavljeno iz intimnih pogovorov z naključnimi mimoidočimi ter iz osebnih zapisov in podob, ki premišljujejo koščke življenja. Ljudje vseh starosti se potapljajo v svoja življenja in o njih pripovedujejo, kakor da jih ponovno živijo. Iz njihovih doživetij, spominov in pričakovanj se riše svojevrstna slika celotnega človeškega življenja, ki ponuja neposreden vstop v vsako življenjsko obdobje.

Filmski esej, ne dokumentarec
Po mednarodni premieri na filmskem festivalu v Rotterdamu konec januarja in uvrstitvi med 23 svetovnih filmov prihaja delo Vlada Škafarja tudi v Slovenijo. V tem času se je s svojim mednarodnim naslovom Letter to a Child že lepo uveljavil v mednarodnem filmskem prostoru.

In kako je film nastal? Režiser je za MMC povedal, da se je nekega dne začel spraševati, kako bi bil videti pogovor z neznancem o intimnih stvareh. O vsem tistem, kar je bistveno v človekovem življenju, a redko pride na plan. Želel si je takšnih pogovorov, za katere velikokrat zmanjka volje in časa.

Sogovornike izbiral na ulici
Osebe so bile večinoma izbrane naključno, razen najstarejših in najmlajših. Snemali so v razponu polovice leta, in sicer nekajkrat na mesec, tako da so hodili po različnih krajih Slovenije in si dobesedno na ulici izbirali ljudi. Posnetih je bilo 30 ur gradiva.

Celoten projekt je tako vzel veliko časa, kar dokazuje tudi ena izmed nastopajočih, ki je prišla na premiero: v filmu še sanja o tem, kako bo plesala, zdaj pa že končuje plesno gimnazijo. Škafar je ob tem dejal, da si vzame čas, ki je pomemben sopotnik in sodelavec njegovih filmov. Rad ima, da se pokaže tek časa, pa tudi filmi so zaradi tega drugačni, saj ima dovolj časa za premislek.

Režiser sicer svojega dela ni označil kot dokumentarec, temveč kot filmski esej. Že res, da v njem nastopajo ljudje, ki niso igralci, in da so poskušali narediti vse, da bi čim manj igrali same sebe, a poudarek ni na teh posamičnih zgodbah. Vse zgodbe, doživetja in razmišljanja namreč pripovedujejo zgodbo, ki je simbolna podoba življenja, ki jo s svojo pisavo piše avtor filma.

Ob filmu tudi razstava pisem in spominskih knjig
Ob predvajanju filma v Kinodvoru bo v galeriji na ogled razstava Pismo otroku, sestavljena iz pisem otrok staršem in staršev otrokom. Pisma so prispevali ljudje iz vse Slovenije, segajo pa tudi v trideseta leta. Poleg pisem bodo na ogled še spominske knjige in podobni predmeti, ki pričajo o posebni komunikaciji med ljudmi. Razstava je bila premierno predstavljena na istoimenski prireditvi v ljubljanski Festivalni dvorani prejšnji torek.

Trojček - dva filma in knjiga Navadni pogovori
Škafar je sicer eden izmed soutemeljiteljev Slovenske kinoteke in njen programski vodja med letoma 1993 in 1999, prav tako pa je tudi soutemeljitelj filmskega festivala KinoOtok. Do zdaj je posnel "kratkomeražec" Stari most (1998), sledila sta mu filma Peterka: leto odločitve (2003) in Pod njihovo kožo (2006), pravkar pa končuje še film Nočni pogovori z Mojco (2008) o nočni radijski oddaji Mojce Blažej Cirej, ki ima poglobljene pogovore z ljudmi. Najprej je mislil, da se bosta filma prikazovala skupaj, vendar se je zaradi dolžine odločil, da bosta šla raje vsak svojo pot.

Slednji bo skupaj s knjigo Navadni pogovori in filmom Otroci tvoril trojček, v katerem bo skušal Škafar pogledati na človeka in njegovo bivanje v perspektivi vseh življenjskih obdobij hkrati in predvsem v neposrednem stiku z njim.

KinOtok bo septembra
Škafar je sicer MMC-ju še zaupal, da letos filmski festival KinOtok ponovno bo, na sporedu pa bo septembra v Izoli.

B. K.