Igralka, katere življenje je nenehno nihalo med tragedijo in zmagoslavjem, je oskarja prejela leta 1964 za vlogo gospodinje, ki ni podlegla šarmu Paula Newmana v filmu Hud. Leto pozneje je, v starosti 39 let, je Nealovo trikrat zadela kap, zaradi česar je bila tri tedne v komi. To je povzročilo delno paralizo in onesposobljenje govora, a odločna in predana igralka se je ponovno naučila hoditi in govoriti. Še več, kljub poslabšanju spomina, zaradi česar se je težko učila besedilo, se je leta 1968 vrnila v film. Igrala je zagrenjeno mater, ki sina uporabi za 'orožje' proti svojemu možu v filmski priredbi drame Franka Gilroyja The Subject Was Roses. Vloga ji je prinesla novo nominacijo za oskarja.
Nič manj prepričljiva ni bila na broadwayskih deskah, kjer je še pred 21. letom pobrala glavne igralske nagrade in navdušila že z gledališkim debijem v Another Part of the Forest. Za vlogo pohlepne Regine Hubbard je prejela tonyja, Donaldsonovo nagrado in nagrado kritikov New York Drama.
Življenje kot grška tragedija
Leta 1988 je v avtobiografiji As I Am, je zapisala: "Moje življenje so pogosto povezovali z grško tragedijo, primerjava, ki je igralka v meni ne more zanikati." Nealova je v svojem življenju in karieri pokazala moč, ki se je kazala tudi na platnu. Močna je bila v dramah, , a tudi v komedijah se je izkazala. Konec 40. let in v 50. letih je nanizala nekaj glavnih ženskih vlog v filmih, kot so The Fountainhead, The Day the Earth Stood Still in A Face in the Crowd.
Po vrnitvi pred kamero po okrevanju po komi je leta 1971 igrala v televizijskem filmu The Homecoming: A Christmas Story in v CBS-ovi seriji The Waltons ter prejela prvo od treh nominacij za emmyja. "Ne smeš odnehati," je povedala za Associated Press leta 1999, čeprav se zgodi, da si tega želiš.
Žalostne poti zasebnega življenja
Leta 1953 se je poročila z Roaldom Dahlom, pisateljem, ki se je med drugim podpisal pod zgodbo Charlie in tovarna čokolade. Imela sta pet otrok. Potem ko je odkrila, da ima razmerje z njeno najboljšo prijateljico, sta se leta 1983 ločila. Dahl je umrl leta 1990.
Tragedije so njeno življenje spremljale še pred kapjo. Umrla ji je hči, skoraj bi izgubila tudi sina, ko je leta 1960 v njegov voziček trčil taksi. Doživela je več živčnih zlomov, ne nazadnje pa jo je zaznamovalo tudi skrivno razmerje s soigralcem iz filma The Fountainhead - Garyjem Cooperjem. Tisti, ki so jo poznali, so rekli, jo je žalost okrepila in dala nov zagon njenim filmskim vlogam.
Manj ponudb, ljubezen do igre ostaja
Konec osemdesetih let je njena kariera zamrla, ponudbe pa so bile po njenih besedah redke. Tega ni morala razumeti, saj je ljubila igranje. Po desetletnem premoru je nato leta 1999 ponovno zaigrala v celovečernem igranem filmu, v Cookie's Fortune Roberta Altmana.
Njena hči Tessa Dahl je sledila očetovim stopinjam in postala pisateljica, pa tudi Tessina hči je pisateljica in manekenka - Sophie Dahl. Tessa, Theo, Ophelia in Lucy Dahl so po igralkinem slovesu v izjavi zapisali, da jim je v noči pred smrtjo Patricia Neal rekla: "Imela sem se zelo lepo."