Distopije, grozeče prikaze mogoče prihodnosti, je sprva slikala literatura, skozi dela Mi Rusa Jevgenija Zamjatina iz leta 1921, Krasni novi svet angleškega pisca Aldousa Huxleyja iz leta 1932 in 1984 še enega angleškega pisca, Georga Orwella, iz 1949.

V njih so zatem zametke za lastne zgodbe našli nešteti ustvarjalci umetnosti in popularne kulture. Orwellow odtis najdemo tudi v resničnostnih šovih – franšiza Veliki brat (Big brother) je svoje ime oblikovala po liku iz njegovega romana. Distopija, črni scenarij dni, ki čakajo za naslednjim ovinkom, je kot ena prevladujočih tematik zajela tudi trendovsko televizijsko produkcijo, v zadnjih letih so se med najbolj gledanimi in najbolj nagrajenimi znašle mnoge TV-distopije.

V soboto, 18. avgusta, ob 22.45
Najodmevnejša med njimi, Deklina zgodba, nastala po istoimenskem romanu kanadske pisateljice Margaret Atwood, bo kmalu predvajana na TV SLO 1. Prvo epizodo si lahko ogledate že v soboto, 18. avgusta, ob 22.45.

V TV-seriji, ki je nastala pod okriljem ameriškega ponudnika videa na zahtevo Hulu, je protagonistka Odfreda (Elisabeth Moss) ujeta v deželi Gilead v distopični prihodnosti kot suženjska dekla Poveljnika (Joseph Fiennes) in njegove žene (Yvonne Strahovski). Brutalen režim v času jalovosti redke plodne ženske sili v popolno spolno podrejenost, pri čemer se obrača k orodjem nadzora in mučenja, ki jih poznamo iz zgodovine zahodnega sveta.

Za svojo prvo sezono je ekranizacija Dekline zgodbe prejela osem emmyjev, med drugim za najboljšo dramsko serijo, latinski izrek "nolite te bastardes carborundorum" (v prevodu "ne pusti se povoziti tem barabam") pa je postal eden najbolj citiranih stavkov letošnje TV-produkcije. Spomladi smo si lahko na Hulu že ogledali tudi drugo sezono.

Spodaj najdete seznam še sedmih odmevnih TV-serij zadnjega časa, ki so kakor Deklina zgodba postavljene v najrazličnejše oblike distopičnih (bližnjih) prihodnosti.

Živi mrtveci (The Walking Dead). 2010–zdaj.

Strah pred zombiji

Postapokaliptična zombijevska grozljivka v središče postavlja policista, nadomestnega šerifa Ricka Grimesa (Andrew Lincoln), ki se prebudi iz kome in ugotovi, da so svet medtem prevzeli zombiji in ga že skoraj opustošili. S skupino preživelih se odloči za protizombijevski boj, a se mora obenem zoperstavljati še rivalski skupini preživelih. Nadaljevanka nastaja po črno-beli stripovski seriji Roberta Kirkmana in Tonyja Moora. Z milijoni oboževalcev, ki jo spremljajo že od leta 2010, je trenutno ena najbolj priljubljenih TV-serij, prvi del tretje sezone je leta 2012 s skoraj 11 milijoni gledalcev celo podrl rekorde v gledanosti. Kabelska televizija AMC je potrdila, da bo letošnjo jesen na sporedu že deveta sezona. Obenem so na AMC leta 2015 ustvarili še njen odcepek z imenom Bojte se živih mrtvecev.

Na robu znanosti (Fringe). 2008–2013.

Strah pred znanostjo

To znanstvenofantastično nadaljevanko o preiskovanju nepojasnjenih grozljivosti pogosto primerjajo z nadaljevanko Dosjeji X, saj podobno v središče postavlja posebne agente FBI, ki so na sledi skrivnostnim, zastrašujočim pojavom. Nastala je v produkciji televizije Fox in v avtorstvu J. J. Abramsa, Alexa Kurtzmana in Roberta Orcija. Abrams, stari znanec televizije, je pred tem soustvaril tri izredno priljubljene TV-serije: Skrivnostni otok, Alias in Felicity. Na robu znanosti ima v svoji ekipi še eno televizijsko zvezdo, glavno moško vlogo namreč zaseda Joshua Jackson, Pacey iz ene najbolj ikoničnih najstniških nadaljevank Simpatije. Nadaljevanka je med letoma 2008 in 2013 oboževalcem pred televizijo in računalniki pripeljala kar sto epizod raziskovanja alternativnih znanstvenih metod in vzporednih vesolj.

Preostali (The Leftovers). 2014–2017.

Strah pred verskimi kulti

Leta 2011 dva odstotka prebivalstva (140 milijonov ljudi) naenkrat izgine. Kmalu zatem začenja moč v družbi in politiki pridobivati kult z imenom Guilty Remnant (Krivi preostanek), na čelu katerega je samorazglašeni prerok Sveti Wayne. Čudaško dogajanje, ki sledi, se razpleta skozi tri sezone mikroapokaliptične nadaljevanke Preostali. Scenarij zanjo je po lastnem romanu za HBO napisal pisatelj Tom Perrotta, med glavnimi liki pa najdemo ameriško igralko Liv Tyler in igralca Justina Therauxa. V treh sezonah junaki zamenjajo tri lprizorišča – začne se v Mapletonu, v New Yorku, nadaljuje v Texasu in konča v Avstraliji. Skozi vprašanja religije in odločanja med "verjeti in vedeti" so liki postavljeni v podobne pasti in razmerja moči kot protagonisti Dekline zgodbe. Verskega kulta se loteva tudi nadaljevanka Lov na morilca (The Following), v kateri je nekdanji FBI-ev agent Ryan Hardy (Kevin Bacon) na sledi verski sekti serijskih morilcev, a ves čas ostaja v polju trilerja in detektivke, medtem ko Preostali v zgodbo nenehno vpletajo posmrtno življenje in nadnaravne, fantastične pojave.

Orphan Black (Črna sirota). 2013–2017.

Strah pred kloniranjem

Kanadski znanstvenofantastični triler Orphan Black je distopijo odkrival v posledicah, ki bi jih povzročilo kloniranje ljudi. Protagonistka Sarah Manning se preživlja kot prevarantka, nakar neke noči povsem naključno spozna svoj klon Elizabeth Childs, ki takoj zatem stori samomor. Sarah ugotovi, da je tudi sama klon in začne odkrivati še druge sestrske klone po ZDA in Evropi. Kloni se lotijo detektivskega izbrskavanja podrobnosti o svojem nastanku, kar jih pripelje do razkritja nezakonitega poskusa s kloni. Njihove stiske identitete se razpletajo skozi pet sezon, predvajanih med letoma 2013 in 2017 na BBC America. Serija je dobila svoj japonski rimejk, igralka Tatiana Maslany, ki igra vse različice iste ženske oziroma klone, pa je bila za svoj multiosebni nastop trikrat nominirana za nagrado emmy za najboljšo glavno igralko v dramski seriji.

Black Mirror (Črno ogledalo). 2011–zdaj.

Strah pred tehnologijo

Britanska TV-antologija svoje zgodbe gradi na gladkih črnih površinah, ki zrcalijo grozo, krik in znanstveno fantastiko pametnih telefonov in drugih naprav 21. stoletja. Ustvaril jo je Charlie Brooker, ki je s svojim izčiščenim zgodbarstvom sodobne družbe s prstom pokazal na pasti novih tehnologij. Posamezne epizode so za televizijski format netipične, saj trajajo približno 90 minut. Nadaljevanko je sprva predvajala britanska televizija Channel 4 (med leti 2011 in 2015), nato pa se je produkcija premaknila k ameriškemu ponudniku videa na zahtevo Netflix, pri katerem je doslej občinstva doseglo dvanajst novih epizod, v 2018 pa obljubljajo nove. Brooker je o seriji povedal, da poskuša pripovedovati o tem, "kako živimo zdaj in kako bomo živeli že čez deset minut, če bomo nerodni".

3 %. 2016–zdaj.

Strah pred "enim odstotkom"

Edina TV-serija s spiska, v kateri ne govorijo angleško. 3 % so ustvarili v Braziliji, postala je prva serija v portugalskem jeziku, ki jo je produciral Netflix. V njej je svet prihodnosti oblikovan s popolno prostorsko ločitvijo revnih in bogatih. Trije odstotki bogatih živijo nekje "tam zunaj", reveži pa "v notranjosti". V podobnem slogu kot v trilogiji Igre lakote dobijo revni enkratno priložnost, da se pridružijo eliti. Vsakdo lahko pri 20 letih skozi nevaren postopek, poimenovan "proces", poskusi prestopiti razredno mejo. Njihovi poskusi so pogosto izredno tekmovalni, mnogi procesa ne preživijo. Med režiserji posameznih epizod najdemo urugvajskega direktorja fotografije Cesarja Charlona, ki je bil za svoje delo pri filmu Božje mesto nominiran za oskarja.

The Good Place (Dobri kraj). 2016–zdaj.

Strah pred posmrtnim življenjem

Posebno omembo med distopijami ima komična TV-serija, v kateri se je o dobroti nebes stvarnik morda le pošalil. Dobri kraj je namreč postavljen v posmrtno življenje protagonistke Eleanor Shellstrop, ki jo igra ameriška zvezdnica Kristen Bell. Nebesa, v katerih se znajde Eleanor, se polagoma izkažejo za pokvarjeno utopijo. V odkrivanju razsežnosti distopičnega v raju Eleanor vodi nebeški mentor Michael, ki ga igra Ted Danson, s televizije znan kot natakar Sam Malone iz TV-serije Cheers. Scenaristična posebnost Dobrega kraja je v tem, da junaki citirajo celo vrsto klasičnih del filozofije. Na televijski mreži NBC bodo antirajsko komedijo nadaljevali še v tretjo sezono, na sporedu to jesen. Nadaljevanko je ustvaril Michael Schur, sicer soavtor treh velikih uspešnic med TV-komedijami: Parki in rekreacija, Pisarna in Brooklyn 99.

* Kjer je pri naslovih najprej zapisan slovenski naslov, gre za TV-serijo, ki že ima svoj slovenski prevod naslova, kjer pa je najprej v angleščini, je v oklepaju podan le neuraden prevod.