Claude Monet velja za 'najdoslednejšega' impresionista. Predvsem v svojih slikah narave je utemeljil filozofijo' impresionizma, ki se ji je zavezal leta 1872, ko je pod naslovom Impresija, Sončni vzhod naslikal Le Havre. Slika je bila del prve pariške impresionistične razstave leta 1874. Prav ob omenjeni Monetovi sliki je kritik Louis Leroy izpeljal izraz za novi likovni slog. Evolucija impresionizma v delu Clauda Moneta pa je rdeča nit prve Monetu posvečene pariške retrospektive v zadnjih tridesetih letih. Gre za razstavo, ki je uspešnica postala že pred odprtjem. Véliki dogodek se bo namreč zgodil šele jutri, organizatorji pa so že prodali 80.000 vstopnic.
Del za veliko razstavo ni bilo težko zbrati, saj je Claude Monet intenzivno slikal kar 60 let in tako zapustil izjemen opus. Nekoliko nesramno bi lahko rekli, da se je impresionizem rodil zaradi Monetove strahopetnosti. Odločilno za Moneta je bilo namreč njegovo srečanje s krajinarstvom romantika Johna Constabla. In to srečanje se je zgodilo, ko je Claude Monet zaradi prusko-francoske vojne pobegnil v Anglijo.
Kako ukrotiti naravo in se odreči romantiki
Monetov prepoznavni slog se je razvil v Givernyju, kjer je Monet živel po letu 1883. V slikah, ki so nastale v tem mestecu, se razkrije Monetova ljubezen do slikanja tako imenovane 'nadzorovane' pokrajine oziroma kultivirane pokrajine, ki predstavlja protipol divji pokrajini romantikov Constablove 'vrste'. Tako je nastala tudi znamenita serija lokvanjev, s katero se sklene tudi razstava v Grand Palaisu.
Monet je znal narisati tudi človeka
Največ zaslug za veliko razstavo ima Guy Cogeval. Ko je pred dvema letoma postal direktor Muzeja d'Orsay, doma francoskih impresionistov, je dejal, da bi bilo prav kmalu treba postaviti zares veliko razstavo del Clauda Moneta. Dve sta najpomembnejši ugotovitvi, do katerih po besedah vodje BBC-jeve kulturno-umetniške redakcije Willa Gompertza pride pozoren obiskovalec. Prvo je spoznanje, da Monet ni bil le odličen krajinar, ampak je bil tudi dober kot figuralik. Drugo pa je spoznanje, da se je Monet s staranjem vedno pogosteje odločal za slikanje vedno ene in iste pokrajine ali enega in istega pokrajinskega motiva. To naj bi bilo posledica Monetove obsedenosti s svetlobo oziroma z 'lovom' na pravi svetlobni trenutek. Tako kot je Cezzane vedno znova slikal goro Sainte-Victoire, je Monet vedno znova slikal iste kopice sena ali iste skale.
Razstava ponuja pogled na 180 Monetovih del, a vseeno se je upravičeno vprašati, koliko bo obiskovalec sploh lahko videl. Gneča bo verjetno nepopisna. Po rekordnem obisku Picassove retrospektive, ki je leta 2008 v Grand Palais zvabila 784.000 obiskovalcev, si namreč v Parizu tokrat spet obetajo več kot 700.000 prodanih vstopnic. In gotovo je, da se bodo pred mnogo od teh platen, ki skupno predstavljajo približno desetino Monetovega opusa, nabirale prave kolone radovednih obiskovalcev.