Arthur Rimbaud je literarno kariero na klin obesil, preden je dopolnil 21. leto. Poznejše življenje nekdanjega literata, še vedno pa boema, ki ga je Victor Hugo nekoč imenoval mladi Shakespeare, so zaznamovala predvsem potovanja. O njih smo veliko izvedeli iz čudovitih pisem, s katerimi je Rimbaud do smrti v 37. letu starosti dokazoval svojo pisateljsko žilico. Epizoda v Jemnu pa je bila bolj ali manj neznana. Zdaj pa smo dobili fotografijo, ki prikazuje Arthurja Rimbauda, ki v družbi še petih mož in ene ženske sedi na terasi hotela de l'Univers v jemenskem mestu Aden.
Beg od norega Paula Verlaina
Arthur Rimbaud se je po letu 1875 oziroma po zloglasni aferi s Paulom Verlainom, ki je med drugim kulminirala v streljanju, v katerem je Verlaine Rimbauda ranil v zapestje, načrtno mudil v eksotičnih deželah. Trgovec v različnih evropskih deželah in na Orientu je postal, da bi dobesedno izbrisal sledi za pesnikom Rimbaudom. Tudi zaradi opazovanja vedno bolj norega Verlaina se je odločil za 'normalno' življenje, se najprej vpisal v prostovoljsko kolonialno nizozemsko vojsko, pozneje pa se je v Adenu za nekaj časa ustalil kot zastopnik trgovske agencije Bardey. Znano je, da si je tedaj več ljubimk poiskal med domačinkami, nekaj časa pa je imel tudi dokaj trdno razmerje z neko Etiopijko.
Zbirka 30 fotografij
O tem obdobju torej govori fotografija, ki sta jo Jacques Desse in Alban Caussé 'nekje našla'. Menda pri nekem starinarju in menda gre za fotografijo iz zbirke 30 fotografij, ki so jo leta 2007 prodali pri londonski dražbeni hiši Sotheby's. Prvotni lastnik fotografij je bil po poročanju časopisa Die Welt Alzačan Jules Suel, svak Obersta Dubarja, ki je Rimbaudu po prihodu v Aden priskrbel zaposlitev v tovarni in agenciji Alfreda Bardeyja. Tudi Suela je Rimbaud skoraj zagotovo osebno poznal, saj se je ukvarjal s trgovanjem z orožjem, katerega se je nameraval lotiti tudi Rimbaud.
Jacques Desse je o svoji najdbi še povedal, da gre za 'manjkajoči vizualni člen' v osebni zgodovini Arthurja Rimbauda. Fotografija naj bi namreč povezovala Rimbaudovo mladost, ki jo prikazujejo fotografije Etienna Carjata, ki prikazujejo 17-letnega Rimbauda, in Rimbaudovimi fotografskimi avtoportreti, ki pa so zelo slabe kakovosti in jih je Rimbaud naredil le malo pred svojo smrtjo.