Nemci imajo radi kratice. Je že tako, da zaradi veličastne dolžine nekaterih sestavljenih besed zvenijo bolje kot izvirni izrazi. Pomembna taka kratica v delu Michaela Ruetza je APO-Zeit (=Zeit der außerparlamentarischen Opposition), ki se navezuje na čas študentskih nemirov oziroma na čas, ko so študenti z zunajparlamentarnim političnim diskurzom politiko skušali vzeti v svoje roke. Michael Ruetz je bil kronist tega časa in to kroniko, tokrat zamejeno z letoma 1966 in 1975, si lahko ta čas ogledamo tudi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. V organizaciji Goethe Instituta je namreč tam na ogled razstava Michaela Ruetza Die unbequeme Zeit (Neprijeten čas).
Začetek s tihim, sedečim protestom
Vrhunec tega neprijetnega časa je bil med letoma 1966, ki ga Ruetz zaznamuje s fotografijo študentskega tihega (sedečega) protesta na berlinski Freie Universität, in 1969, ko se je študentska radikalnost nekoliko polegla. Pomembna spodbuda za aktiven politični nastop študentov je bilo med drugim ogorčenje nad veliko koalicijo strank CDU in SPD pod kanclerjem Kurtom Georgom Kiesingerjem, ki je uzakonila sporno zakonodajo glede ravnanja v izrednih razmerah, ki so jo študenti videli kot grdo kršenje človekovih pravic. Med pomembnimi politiki, ki nastopajo v fotografijah Michaela Ruetza, je sicer tudi Willy Brandt, tudi v očeh študentov veliko bolj spoštovanja vredna osebnost, ki je ob koncu tega kriznega časa oziroma leta 1969 tudi postal nemški kancler.
In potem je tukaj ob študentih še Joseph Beuys, legendarni umetnik in kot zagovornik svobodnega in demokratičnega socializma ter kot odličen pedagog tudi velik vzornik študentov. "Sistem je kriminalen in država je postala sovražnik ljudstva," je leta 1976 zapisal Beuys, bil zraven pri formiranju Zelenih in si za razvoj človečnosti prizadeval kot soustanovitelj Mednarodne svobodne univerze, ki naj bi študente vzgajala prek poudarjanja svobodne ustvarjalnosti in interdisciplinarnega raziskovanja. Vrednote, ki sta jih utelešala Brandt, dolgoletni predsednik socialistične internacionale, in Beuys, so vrednote, ki jih najdemo v Ruetzovih fotografijah, ki nas še enkrat usmerijo v čas, ko so se uveljavljale nekatere še danes bistvene vrednote demokratične družbe.