Delo vsebuje reprodukcije slik umetnika zadnjega desetletja, poleg tega pa tudi kratek pregled prekmurskega slikarstva, kamor je umestil omenjenega likovnika. V prvem delu študije se avtor knjige posveča skupnim likovnim elementom, značilni osamljenosti in tesnobi prekmurskih slikarjev v obdobju od 1970 do 1990. Likovni jezik je lingua franca, ki ga, kot pravi Inhof, razumejo in govorijo tudi Prekmurci.

V drugem delu ga zanima predvsem Huzjanova značilna figura, kaj ta figura pomeni ter predvidevanja, da so to tuja, nezemeljska bitja. Kot pravi avtor študije, jih niti sam niti Huzjan nista nikoli razumela kot take. Za izhodišče študije je postavil trditev, da so civilizacije in posamezniki v nenehnem dialogu s strahom. Po njegovem mnenju strah spremlja tudi Huzjana in njegovo ustvarjanje.

Študijo spremlja esejistično besedilo z naslovom Nagovor slike, v katerem umetnostna zgodovinarka in kritičarka Nataša Semolič predstavlja izrazne možnosti človeške figure. V neformalnem likovnem jeziku je podala lastna opažanja Huzjanovih del in osebni pogled na umetnost.

Zdenko Huzjan v študiji Pot nezavednega predstavlja lasten pogled na svoje delo. Priznal je, da se kot ustvarjalec nezavedno in fragmentalno vrača v čustveno izvorno družinsko okolje, iz katerega je bil izvržen, v Prekmurje. Drobci iz preteklosti, ki v njem prebudijo nezavedno, se skozi postopek slikanja sestavijo in celostno izrazijo. Po njegovem mnenju figuralni odnos v slikarstvu nima ostro začrtane meje med ortodoksno antropomorfno figuro in abstraktno podobo.

Bitje brez notranjih stalnic
Huzjan se je ob tej priložnosti spomnil pisatelja Sartra, ki je človeka označil kot bitje brez notranjih stalnic, nenehno spreminjajoče in samoupodabljajoče se bitje. Slika je substitut in oblika nenehnega upodabljanje samega sebe. Izvržene humuculuse njihov avtor imenuje kotna bitja, ki potrebujejo zavetje in zaščito. Na simbolni ravni slike se zavetje ustvari z barvo in bolj analitično pozicijo figur.

Slikar meni, da je to razvidno tudi na omenjeni likovni razstavi Bivanjske lege, ki daje slutnjo pojavne izvornosti njegove figuralike. Fragmentarna bitja so nosilci vrednot, ki v gledalcu morda obudijo tudi njegova nezavedana stanja.