Zdomec pred propadom rešil radgonski grad

Življenjska zgodba Milana Herzoga je polna različnih izkušenj. V mladih letih se je odpravil v tujino iskat boljše življenje in uspelo mu je. V času osamosvojitve in po njej se je trudil na različne načine pomagati domovini. Tako se je leta 1992 odločil najeti propadajoči grad in ga obnoviti.

"Če bi bila to takrat Jugoslavija, nikoli ne bi tega denarja vložil. Zdaj pa, ker je Slovenija in ker gremo drugo pot, sem si mislil, da bom pomagal s tem, in sem se tudi za to odločil," je povedal Herzog. Pravi, da je za obnovo, ki je trajala več kot 15 let, odštel okoli 10 milijonov evrov brez državne ali evropske pomoči. Mesečno ga vzdrževanje stane približno 100 tisoč evrov.

Milan Herzog. Foto: TV Slovenija / zajem zasloma
Milan Herzog. Foto: TV Slovenija / zajem zasloma
Razglednica gradu v Gornji Radgoni ob reki Muri. Foto: Wikimedia Commons
Razglednica gradu v Gornji Radgoni ob reki Muri. Foto: Wikimedia Commons

"Predvsem Avstrijci so mi hvaležni in zahvalni, da imajo mestece z gradom na hribu. To je nekaj drugega kot brez gradu, kajne?" In ravno naši severni sosedje so najpogostejši obiskovalci gradu, do katerega se sprehodijo čez most prijateljstva nad reko Muro in nadaljujejo pot po grajskih stopnicah.

"Nekaj dni sva v Bad Radkersburgu. Zagledala sva grad na hribu in odločila sva se, da se sprehodiva do sem," je dejala avstrijska turistka Monika Herke, ki se je z možem odpravila na izlet v Gornjo Radgono. "In ta šal prijateljstva je res imeniten, to je odlična ideja in res se počutim kot prijatelj v Sloveniji," je 90-metrski šal na mostu čez Muro komentiral njen partner Ernst Herke.

Del 90-metrskega šala v Gornji Radgoni na mostu med Avstrijo in Slovenijo. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Del 90-metrskega šala v Gornji Radgoni na mostu med Avstrijo in Slovenijo. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Pogled na grad. Foto: Wikimedia Commons
Pogled na grad. Foto: Wikimedia Commons

Pomemben zaklad gradu je herbarij, ki ga je ustvaril pokojni domačin Andrej Coklin. Na ogled je več kot 800 rastlin z opisi namembnosti. Ob sobanah in salonih je v gradu tudi poročna dvorana, najtrši oreh za prenovo pa je še vedno močno poškodovana grajska kapela s freskami iz 18. stoletja.

Tudi lansko neurje jim ni prizaneslo. "Odkritih je bilo zagotovo 400 kvadratnih metrov strehe, veliko škode je bilo na drevesih v parku," je dejal Samo Tuš, upravnik gradu. Škodo so sanirali sami, sicer pa z lastnico gradu, občino Gornja Radgona, zgledno sodelujejo, čeprav nima z gradom nobenih stroškov. "Glavno je, da je objekt rešen, da stoji tukaj in da bo še naslednjih 500 tisoč let stal," sklenil Herzog. Morda pa res.