Po besedah Matana Toledana, Eitana Kleina in Amirja Ganorja, vodij izkopavanj severno od doline Zohar, je piramida "ena najbogatejših in najzanimivejših arheoloških izkopanin, kar jih je bilo najdenih v Judejski puščavi." Objekt na puščavski gomili je sezidan iz ročno klesanih tudi okoli 200 kilogramov težkih kamnov, so sporočili iz Izraelskega urada za starine (IAA).

Gomila stoji "pet ali šest metrov nad površjem hriba in je sestavljena iz ogromnih kamnov. Najprej smo mislili, da bi bila lahko le grobnica, pozneje pa smo opazili postavitev prvotnih zidov in ugotovili, da je šlo za dejansko stavbo. (...) Sčasoma smo jo prepoznali kot stolp ali trdnjavo iz helenističnega obdobja oz. izpred 2200 let," je povedal Klein za The Times of Israel.

Helenistično obdobje je na tem območju nastopilo leta 332 pr. n. št., ko je Palestino osvojil Aleksander Veliki, ki je nato pri le 32 letih starosti in zato brez odraslih potomcev umrl leta 323 pr. n. št. Strokovnjaki menijo, da je gradnja piramide potekala v obdobju Ptolemajcev (od 305 do 30 let pr. n. št.) in v obdobju Selevkidskega cesarstva (od 312 do 47 pr. n. št.). Oba ustanovitelja – Ptolemaj I. Soter in Selevk I. Nikator – sta služila kot generala pod Aleksandrom Velikim.

Na lokaciji odkrite piramide so med drugim našli množico bronastih kovancev, nekateri od njih imajo oznake dinastije Ptolemajcev, drugi pa so označeni s podobo prvega selevkidskega kralja Antioha IV. Epifana.

IAA je za pomoč pri izkopavanjih vključil tudi prostovoljce. Zaradi puščavskega podnebja so številni predmeti dobro ohranjeni. V prvem tednu so poleg kovancev našli tudi "izjemne bronaste posode", ostanke pohištva, starodavno iglo in gumb, semena, barvne kroglice in papirus z grško pisavo. Kot je povedal Klein za The Times of Israel, gre nemara za davčne dokumente. "Vemo, da je glavna cesta, ki je povezovala starodavno kraljestvo Edom – današnjo Jordanijo – z Gazo, potekala neposredno pod tem objektom. (...) Verjamemo, da se je stavba uporabljala za zaščito ceste in da so jo ptolemajski uradniki morda uporabljali za pobiranje davkov od popotnikov," je dodal.

Ni povsem jasno, za kaj se je stavba nekoč uporabljala, lahko bi bila stražni stolp na pomembni trgovski poti. Raziskovalci menijo, da je bila v uporabi med približno 300 in 150 pr. n. št., pozneje pa je bila opuščena in se je zrušila. Prav tako menijo, da so jo nato v rimskem obdobju – med letoma 63 pr. n. št. in 135 – spremenili v grobnico.

Po Kleinovih besedah so bili tisti, ki so jo predelali, "verjetno navdušeni nad lepoto lokacije in strukture". Kljub preteklemu plenjenju so arheologi našli tudi nekaj nagrobnih dodatkov. Izkopavanja so del širše kampanje IAA-ja "za reševanje arheoloških najdb, ki so ogrožene zaradi nenehnega nedovoljenega izkopavanja in kraje na tem območju".