Kardinalski zbor se bo sešel med 6. in 11. majem in določil, kdaj se bo začel konklave. Na tem bodo izvolili novega papeža po smrti papeža Frančiška, ki so ga v soboto pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.

Vatikan je zaprtje Sikstinske kapele, ki jo redno obiskujejo množice turistov, da bi si ogledale mojstrovino renesančnega umetnika Michelangela, napovedal v četrtek, 24. aprila. V sporočilu za javnost so po poročanju portala Art Newspaper navedli, da se s ponedeljkom Sikstinska kapela zapira, niso pa navedli, koliko časa bo zaprta, saj je tudi trajanje konklava negotovo. V času konklava bo vhod zaprla in stražila švicarska straža. Kardinali z volilno pravico bodo v strogi tajnosti volili novega papeža toliko časa, dokler ne prejme izbrani kandidat vsaj dveh tretjin glasov. Ko je novi papež izvoljen, se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi bel dim, izvolitev pa pospremi tudi zvonjenje. Neizvolitev nakaže črn dim.

Sikstinsko kapelo, ki velja za eno najbolj prepoznavnih in cenjenih renesančnih stvaritev, vsako leto obišče približno pet milijonov ljudi. Kapelo so zgradili med letoma 1473 in 1481 – zgraditi jo je dal papež Sikst IV., po katerem je dobila tudi ime. Najbolj slovi prav po Michelangelovih poslikavah stropa in stene za oltarjem, čeprav so svoj pečat v kapeli med drugimi pustili tudi Sandro Botticelli, Pietro Perugino, Pinturicchio, Rafael, Domenico Ghirlandaio in Cosimo Rosselli.

Poslikavo stropa Sikstinske kapele je naročil papež Julij II., Michelangelo pa je delo končal leta 1512. "Po štirih mučnih letih in več kot 400 figurah sem se počutil tako star in izčrpan kot Jeremija. Imel sem le 37 let, a tudi prijatelji niso prepoznali starca, v katerega sem se spremenil," naj bile Michelangelove besede ob koncu del. Dobri dve desetletji za tem, ko je strop prekril s prizori iz Stare zaveze, je steno za oltarjem poslikal z enim od osrednjih novozaveznih prizorov.

Sorodna novica Od Sikstinske kapele do Sevnice: kako je Michelangelova Poslednja sodba zakrožila po Evropi

Ena najveličastnejših poslikav
Prvotno je stensko poslikavo Poslednje sodbe naročil papež Klement VII., dokončana pa je bila pod papežem Pavlom III., ki je s svojimi odločnejšimi protireformacijskimi pogledi verjetno vplival tudi na končno ikonografijo. Naročil ni le krščanskega spomenika, pač pa fresko z jasnim sporočilom: da je le katoliška interpretacija svetopisemskega sporočila prava (šlo je predvsem za poudarjen pomen Marijine vloge).

Michelangelova kompozicija je bila likovno tako inovativna in bogata, da njenega vpliva verska razklanost stare celine ni mogla zares zaustaviti in upodobitev je imela izjemen vpliv na evropsko likovno umetnost. Michelangelo je na freski upodobil več kot 300 figur, številne med njimi so gole s prepoznavno umetnikovo muskulaturo – izbrani se dvigajo v nebo, zavržene pa vodijo v razžarjen pekel.

V teh dneh je v pripravah na pogreb papeža Frančiška vrata za javnost zaprlo tudi nekaj drugih vatikanskih prostorov, med drugim ni bil omogočen dostop do vatikanskih vrtov in rimskega pokopališča, ki so ga našli leta 2003. V času žalovanja pa so zaprli tudi Vatikanske muzeje, Castel Gandolfo ter nekdanji cesarski mavzolej in papeško trdnjavo Castel Sant’Angelo.

Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta je ob tej priložnosti spomnila na Frančiškovo zavzetost za dostopnost dediščine. "Papež Frančišek je menil, da mora biti umetnost dostopna vsem," je povedala za Vatican News. "Dejal nam je, naj bomo odprta hiša. Želeli bi si omejiti število obiskovalcev, vendar želimo spoštovati njegovo težnjo po sprejemanju vseh."