Gre za prvo tovrstno forenzično potrditev, da se v gladiatorskih spopadih med seboj niso spopadali le ljudje, ampak so se pomerili tudi z živalmi.

Sam podatek, da so v amfiteatrih, ki so bili razpršeni po več mestih Rimskega imperija, prirejali tudi boje med ljudmi in živalmi, seveda ni zares nov. Prizore spopadov gladiatorjev z živalmi kažejo med drugim nekatere upodobitve iz rimskih časov. Zato pa pomeni najdba v Yorku, ki se je v času Rimskega imperija imenoval Eboracum, po navedbah strokovnjakov prvi neposredni forenzični dokaz spopada med človekom in živaljo v rimskih časih.

Znanstveniki so ugotovili, da so sledi ran, ki so jih našli na medenici moškega, posledica ugriza velike mačke, najverjetneje leva. Kot rečeno, so na posmrtne ostanke naleteli na območju, ki je bilo nekoč verjetno pokopališče za gladiatorje, ležalo pa je blizu samega antičnega mesta.

Rana verjetno ni bila usodna
Moški je bil ob smrti star med 26 in 35 let. Živel je v 3. stoletju, ko je bil Eboracum pomembno mesto in vojaška postojanka v Britaniji, rimski provinci v severnem delu imperija. "Vidimo lahko vbode in ureznine, ki kažejo na to, da so veliki zobje prodrli skozi mehka tkiva v kost,“ je dejal forenzični antropolog Tim Thompson z Univerze Maynooth na Irskem. Thompson je tudi vodilni avtor študije, objavljene v publikaciji PLOS One. Kot pravi, dvomijo, da je šlo za smrtno rano, saj bi bilo takšno poškodbo mogoče preživeti. Poleg tega je glede na velikost mačke poškodba na nenavadnem mestu. "Menimo, da je rana posledica vlečenja onesposobljenega posameznika," je še dodal.

Gladiatorski spopadi tudi v oddaljenih provincah
Najdba pove še eno stvar, in sicer da gladiatorski spektakli, ki so jih cesarji in drugi ugledneži prirejali, da bi s tem zabavali množice, niso bili le prizori večjih rimskih mest, ampak je bila to razširjena praksa tudi v bolj oddaljenih provincah. Poleg levov so za spopade v amfiteatrih med drugim izkoriščali tudi slone, povodne konje, nosoroge, krokodile, žirafe, noje, bike, leve, tigre in leoparde. Leta 2022 so, na primer, arheologi v rimskem Koloseju našli kosti medvedov in velikih mačk.

John Pearce, arheolog za antiko na King's Collegeu v Londonu je glede gladiatorskih bojev dejal, da so velike mačke in druge plenilce v boj običajno poslali z gladiatorji, znanimi kot venatore. To so bili nekakšni lovci oz. specializirani za boj z živalmi. Venatio, kar pomeni lov, je bila priljubljen način zabave v rimskih amfiteatrih.

V boj pošiljali različne plenilce, krute tudi usmrtitve
Rimljani so silili v medsebojne spopade tudi različne živalske vrste, na primer bika in medveda. Včasih so jih skupaj priklenili, da so spodbudili neposreden spopad. Uprizarjali so love, tako ljudi na živali kot enih živali na druge. Živali so uporabljali tudi za usmrtitve na način damnatio ad bestias. To so naredili tako, da so ujetnike privezali, da je bil nemočen in nanj spustili plenilca.

Glede zadnjih trenutkov moškega iz Yorka Pearce pravi, da bi lahko bil gladiator oblečen v oblačilo, ki je bilo neke vrste kombinacija zaščitne obleke in oblačila za predstavo. Žival pa so morda pred bojem stradali, da bi s tem spodbudili njeno divjost. "Če zelo ugibamo, bi morda gladiator uporabil podoben pristop kot matador, se pravi izogibanje in postopno napadanje, da se je s tem podaljšala sama predstava."