Oglas
Čeprav pri aretaciji Romana Polanskega, ki ga že 32 let bremeni obtožnica zaradi spolnega odnosa z mladoletnico, švicarski pravosodni organi niso prekoračili svojih pristojnosti, pa ob dogodku mnogi vendar namigujejo, da se je pravosodje s tem 'izdalo' in pokazalo, da je dolga roka ameriške oblasti, ki je 'nujnost' prijema Romana Polanskega posebej zagreto razglašala od leta 2005. Pomembno je namreč - to danes poudarjajo tudi švicarski mediji -, da je Polanski že dolga leta lastnik planinske koče v Gdstaadu in čeprav režiser v Švici vsako leto preživi veliko časa, ga švicarski organi pregona še nikoli niso 'nadlegovali'.
Nepotrebno dodatno breme za človeka, ki je veliko pretrpelOb aretaciji sta se s prošnjo po izpustitvi Polanskega na Švico obrnili predvsem Poljska, kjer se je Polanski rodil in od koder je njegova družina zbežala pred holokavstom, in Francija, kjer Polanski živi vse od leta 1978 in katere državljan tudi je. Kot piše Neue Zürcher Zeitung, je ob aretaciji francoski minister za kulturo Frederic Mitterrand dejal, da se počuti, kot bi ga zadela strela, in da obžaluje, da so "nekomu, ki je v življenju že toliko pretrpel, naložili še eno preizkušnjo". Hitro se je oglasil tudi francoski minister za zunanje zadeve Bernard Kouchner, ki je med drugim švicarski kolegici Micheline Calmy-Rey sporočil, da Francija upa, da bo Švica spoštovala vse pravice Polanskega.
Sodnik Ritterband, ki je prelomil obljubo
V Franciji so že 'identificirali' predvsem dva lika iz ameriškega sodstva, odgovorna za nesrečo, ki je doletela 76-letnega Romana Polanskega, ki bi moral namesto v zaporu zadnji konec tedna skleniti zmagovalno, s prejemom nagrade za življenjsko delo filmskega festivala v Zürichu. Prvi je Laurence J. Ritterband, sodnik, ki je bil odgovoren za primer Polanskega. Umrl je leta 1993, in sicer z vestjo, obremenjeno s tem, da ni izpolnil obljube, da bo prišlo do končanja primera z dogovorom. Namesto tega je Ritterband zagrešil vrsto proceduralnih napak v primeru Polanski in obenem še svoje 'skrbništvo' nad primerom tako slavnega človeka izrabil za to, da je iz sebe naredil svojevrstno zvezdo v deželi, v kateri so ljudje pravzaprav obsedeni s tožarjenjem in preganjanjem po sodiščih.
Dva ponesrečena poskusa aretacije
Drugi, ki naj bi mu prav tako šlo le za osebno slavo, pa je zdajšnji okrožni tožilec v Los Angelesu. Ko je prejšnji teden izvedel, da se bo Polanski mudil v Zürichu, je hitro napisal in poslal nalog za aretacijo ameriškemu pravosodnemu ministrstvu, to pa je posredovalo naprej. Tožilec je podobno ravnal že dvakrat, ko je ugotovil, da namerava Polanski odpotovati v državi, ki imata z ZDA sklenjen dogovor o predaji ljudi, ki jih v ZDA bremeni obtožnica, vendar je Polanski vsakič še pravočasno izvedel za tožilčevo namero in se je potovanju odpovedal. Predstavnica okrožnega sodišča v Los Angelesu, ki je javnosti spregovorila o dveh ponesrečenih poskusih aretacije, je še dodala, da ne more povedati prav nič v zvezi s tem, kaj se bo zgodilo s Polanskim, ko in če bo prispel v ZDA, oziroma ali ga bodo takoj zaprli ali pa bo proces potekal kako drugače.
Filmarji s peticijo za izpustitev režiserja
Režiserju v bran so se postavili tudi filmski ustvarjalci po svetu. Pod peticijo, v kateri zahtevajo takojšnjo izpustitev režiserja, so se med drugim podpisali igralka Fanny Ardant, režiserja Ettore Scola in Vong Kar-Vai in predsednik canskega filmskega festivala Gilles Jacob. Na aretacijo pa se je odzvala tudi nova generalna direktorica organizacije UNESCO Irina Bokova, ki jo je označila kot "šokantno".
Nad aretacijo so ogorčeni številni poljski filmski ustvarjalci, med njimi tudi režiser Andrzej Wajda. Ameriške oblast pozivajo, naj znova pregledajo obtožnico zoper režiserja, saj naj bi v njej vladala drugačna merila kot za ameriške državljane. Polanski naj bi iz ZDA zbežal prav zaradi tega, ker se je bal nepoštenega sojenja.
Glasovi iz Švice
Oglasili so se tudi že švicarski filmarji. Enotni v podpori Polanskemu so protestirali proti dejanju ministrstva za pravosodje, njihovo združenje pa je aretacijo označilo za nekaj nezaslišanega. V sodbi aretacije pa niso enotne najmočnejše švicarske stranke. Predsednik švicarske ljudske stranke Toni Brunner je v pogovoru za švicarski radio DRS povedal, da sta v tem primeru švicarska policija in sodstvo delovala kot podaljšana roka ZDA, dejanje je ostro obsodil tudi predsednik Zelenih Ueli Leuenberger. Povsem drugačen ton pa so ubrali krščanski demokrati, v imenu katerih se je njihov predsednik Christophe Darbellay izrekel za nemudno izročitev Polanskega ZDA, saj je "posilstvo vendar zelo huda stvar".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje