Predstava je, v koprodukciji s Ptujskim mestnim gledališčem, nastala na pobudo umetniškega vodje Mini teatra Ivice Buljana, ki je Pipana s svojim predlogom precej presenetil in v njem vzbudil dvome, ali je Hamsunov roman sploh mogoče prenesti v gledališče. Po natančnejšem premisleku pa se je odločil, da romana ne bo dramatiziral v klasičnem smislu, temveč da bodo roman poskušali uprizoriti oziroma v celoti prenesti na oder.

Stradanje umetnika in izstradanost kulture
Gre za pripoved o človeku brez identitete in zgodbe, ki si za svoj ultimativen cilj zada, da postane pisatelj, čemur podredi vse svoje bivanje. Njegovo življenje posledično eksistencialno visi na nitki; neprestano je neznosno lačen, obenem pa se pokaže, da je nesposoben poskrbeti sam zase. Kot je povedal Pipan, je osrednji junak gladovalec, ki se postavlja v skrajne situacije, kar postaja eksperiment s seboj in svetom okoli njega, pa tudi način spodbujanja lastne ustvarjalnosti. Iz tega tudi izhaja tema predstave, ki se dotika razmerja med stradanjem in gledališčem ali, kot se je izrazil Pipan, med kruhom in duhom.

"Ne gre za to, da je dober umetnik lačen umetnik, česar se zadnje čase drži predvsem država, temveč za samoizumljanje pisatelja. On je nihče, družba ga ne zaznava, vsi ga zavračajo, on pa skuša priti do lastnega imena," je o osrednjem junaku še povedal režiser, ki o predstavi pravi tudi, da gre za velik projekt, ki bi po vsebinskih in fizičnih razsežnostih prej sodil v Gallusovo dvorano kot pa na oder Mini teatra. Vendar pa jim je s predano ekipo uspelo nemogoče in velikanske razsežnosti romana so izražene tudi na majhnem odru Mini teatra.

Cel roman zaobjet v enem igralcu
Glavnega junaka upodobi Marko Mandić, ki po Pipanovih besedah odigra celoten roman, s čimer je izpolnil misijo nemogoče. Sam igralec pa je k temu dodal, da je bil pri procesu nastajanje predstave pozoren na vse malenkosti v okolici, od nepomembnih stvari na cesti do odlomkov v filmih, kar je vse sestavljal v tudi sicer razpršeno zgodbo junaka brez imena.

Poleg Mandića v predstavi, ki bo premiero doživela v nedeljo ob 20.00, igrajo še Nina Rakovec, Brane Grubar, Tadej Pišek, Nina Valič in Maruša Majer. Rakovčeva je dejala, da je s pomočjo režiserja znova odkrivala svoje igralske plati, ki jih še ni poznala, Valičeva pa je izpostavila Pipanovo priredbo romana, ki je po njenem mnenju enkratna. Za scenografijo je poskrbela Sanja Jurca Avci, kostumografinja je bila Ana Savić Gecan, za glasbo pa je poskrbel Mitja Vrhovnik Smrekar.

Začetnik evropske moderne
Roman Glad je prvenec norveškega pisatelja Knuta Hamsuna, ki je izšel leta 1890, Pipanova priredba pa temelji na še neobjavljenem prevodu romana Marije Zlatnar Moe (prejšnji je bil iz leta 1925 in je tudi precej pomanjkljiv).

Hamsun je po Pipanovih besedah izumitelj evropske moderne in je s svojim prvencem, ki so ga desetletje po izdaji brali tako rekoč vsi evropski pisatelji, na razvoj evropske književnosti močno vplival. Glad tako predstavlja začetek moderne in vnaša v razvoj književnosti prvine, ki so jih pozneje uporabljali Franz Kafka, James Joyce, Albert Camus, Thomas Mann, Jean-Paul Sartre in Samuel Beckett.