40. festival Druga godba se bo odvil med 23. in 26. majem na več lokacijah po Ljubljani – od Križank in Cankarjevega doma do Kina Šiška in AKC-ja Metelkova mesto ter pred Slovenskim etnografskim muzejem (SEM).

Letos tudi najdražji izvajalec v zgodovini festivala
Na jubilejno Drugo godbo prihajajo glasbeniki iz 13 držav. Kot preddogodek festivala je finski harmonikar Kimmo Pohjonen odigral polurni koncert v oddaji Prva vrsta na radiu Prvi. Pohjonen pa bo na prvi dan festivala nastopil še s švedskim pihalcem Matsom Gustafssonom v Križankah. Nastop dvojca Gustafsson & Pohjonen bo svetovna premiera, saj sta se glasbenika združila prav po naročilu zavoda Druga godba.

Za njima bo na oder stopil klasično izobraženi francosko-libanonski trobentač Ibrahim Maalouf v spremstvu zasedbe trobent The Trumpets of Michel Ange. 43-letni Maalouf velja za enega današnjih najpopularnejših instrumentalistov v Franciji in prvega improvizatorja, ki je napolnil največjo športno dvorano v Parizu kot tudi vse najpomembnejše dvorane po svetu. Kot je povedal direktor in programski vodja festivala Bogdan Benigar, se Druga godba letos "po desetih letih vrača tudi v Križanke, kjer bo nastopil najdražji izvajalec v zgodovini festivala – Ibrahim Maalouf". Za ogrevanje v festival bo sicer ob 18. uri v Klubu CD koncert Danyela Wara feat. Interzone.

V petek, 24. maja, bodo v več dvoranah v Cankarjevem domu nastopili japonska pevka Hatis Noit, ki črpa iz različnih vokalnih tradicij sveta, mojstrski instrumentalist iz Beludžistana Ustad Noor Bakhsh, Pankisi Ensemble s čečensko glasbo in glasbenica na škotskih dudah Brighde Chaimbeul.

V soboto bo pred Kavarno SEM mogoče prisluhniti tolkalistki in pevki Hiram Salsano. Sledijo glasbeni nastopi v Kinu Šiška, kjer bo prva nastopila ameriška kantavtorica Angeelica Garcia, francoski sestav Acid Arab, ki kombinira ostro zahodno elektronsko glasbo z vzhodnjaškimi zvoki, večer bosta zaključila Borka in Bos z DJ-setom.

Zadnji dan festivala bo v Gala hali nastopil Rudi Bučar Trio, ki oživlja glasbeno tradicijo Istre, v klubu Gromka pa zasedba Zoc, v katero so se povezali Blaž Celarec, Žiga Golob, Andraž Mazi in Boštjan Gombač. Channel Zero bo zavzel Lenhart Tapes, znan kot srbski "čarovnik z walkmani". Večer in s tem letošnji festival bo sklenil koncert senegalsko-francoske zasedbe Ndox Electrique.

Tudi tokratna Druga godba ob glasbenih nastopih prinaša pogovore z nekaterimi nastopajočimi. Letošnja okrogla miza, ki bo 25. maja v prostorih Sigica, bo posvečena vprašanju, ali je kulturni bojkot smiseln in kdaj.

Druga godba, ki je prvikrat zazvenela leta 1985, je bila petkrat zapored uvrščena med 25 najboljših festivalov na svetu po izboru britanske revije Songlines. Leta 2006 je festival prejel tudi Župančičevo nagrado za konceptualno izvirno festivalsko zamisel, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana (MOL).

Do zdaj nespremenjen koncept, zgolj prilagajanje prizoriščem
Po besedah Bogdana Benigarja se koncept vseh 40 let ni bistveno spreminjal, prilagajal pa se je prizoriščem, na katerih je potekal. Druga godba je pravzaprav nastala kot posledica programskih razhajanj pri Jazz festivalu Ljubljana, kjer so odslovili Zorana Pistotnika in Staneta Sušnika, ki sta nato dala pobudo za nov festival. Podporo sta dobila pri takratni Univerzitetni konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je ustanovila Center interesnih dejavnosti mladih, ki ga je vodil Pistotnik. Ko je ta center razpadel, je organizacijo vse do leta 1998 prevzela Glasbena mladina Slovenije. V tistem letu sta Bojan Butinar in Benigar ustanovila Zavod Druga godba, ki je še danes organizator istoimenskega festivala.

Vztrajanje pri predstavitvah lokalnih glasbenih zvrsti
Festival je predvsem s Kinom Šiška pridobil še eno pomembno koncertno prizorišče. Benigarju se zdi bistveno, da je Druga godba potekala vsako leto od ustanovitve – tudi leta 1991 in med nedavno pandemijo. Leta 1993 so festival preimenovali v Mednarodni festival Druga godba, kar sovpada s članstvom v evropski mreži festivalov FWMF (Forum of Worldwide Music Festivals) in okrepljenim mednarodnim povezovanjem. "Festival je ves čas vztrajal pri predstavitvi lokalnih glasbenih zvrsti z vsega sveta, ki so postale globalne. Pri tem pa je spremljal trende v zahodnih popularnih glasbah in občasno to ponudil v programu," je še dejal Benigar.

Do zdaj so bili med vrhunci – glede na število obiskovalcev – nastopi glasbenih imen, kot so Cesaria Evora, Mariza, Youssou N'Dour, Khaled, Natacha Atlas, Salif Keita, Gotan Project, Afro Cuban All Stars in Sons of Kemet. "Čeprav je iz množice 500 koncertov težko izbrati, bi sam temu dodal še nekaj ključnih vsebinskih koncertov: The Roots, Fundamental, Macka B, Oumou Sangare, Tinariwen, BCUC, Susana Baca, Hindi Zahra, Louisis Sclavis, Trio Clusone, The Vandermark 5 in Vinko Globokar. Med domačimi so bili še od Miladoyke Youneed do Širom in vse vmes," pravi Benigar. In kot še poudarja ob jubilejni izvedbi festivala, so izzivi pri pridobivanju občinstva, medtem ko je pridobivanje glasbenikov užitek in strast.