Mizar bodo danes, 2. junija, po 16 letih znova nastopili v Sloveniji. V nastajanju je njihov šesti album (oziroma ukazanje, torej prikazovanje, kot sami pravijo izidom svojih albumov), ki bo pri Dallas Records izšel do konca leta. Poleg Zagreba in Reke ga bodo predstavili na drevišnjem koncertu v Ljubljani, na katerem bodo ob njih nastopili še zagrebški Phantasmagoria in ljubljanski Bogunov.

Pred koncertom smo se pogovarjali s kitaristom in tako rekoč ideološkim vodjem zasedbe Gorazdom Čapovskim, ki je ob njeni ustanovitvi imel le 16 let in je danes njen edini izvorni član. Gre za zasedbo, članstvo katere se je nenehno spreminjalo in tako je v štirih desetletjih obstoja skoznjo šlo kar okoli 50 članov. Številni izmed njih so pozneje (ali v vmesnih obdobjih predaha) osnovali svoje zasedbe, kot so Arhangel, Padot na Vizantija, Badmingtons, Anastasia, Berza in Kismet, ki prav tako veljajo za vplivna imena makedonske glasbene scene.

Gorazd Čapovski je Mizar osnoval leta 1981 skupaj z Valentinom Zabjakinom na bas kitari in Panto Džambazovskim na bobnih, a so v prvem letu obstoja preigravali pesmi Jimija Hendrixa ter zasedb Cream in Velvet Underground.

"Odraščali smo ob poslušanju zasedb, kot so The Doors, Led Zeppelin, Black Sabbath, Cream in Velvet Underground. Težki, temni, disonantni zvoki pravega, izvornega rocka – to je bila naša fascinacija, ki je v veliki meri oblikovala naš glasbeni izraz," pove glede zgodnjih vplivov na rosno mlade glasbenike. Že z iztekom istega leta je Džambazovski odšel in ga je na bobnih nadomestil Ilija Stojanovski, zasedba pa je takrat dobila tudi svojega prvega pevca Rista Vrteva.

Z njegovo pridružitvijo so zakoračili tudi na pot ustvarjanja lastne avtorske glasbe. K iskanju lastnega izraza jih je spodbudil tudi novi val, ki ga je takrat jahala ustvarjalna scena nekdanje skupne države in za katerega se je nato izkazalo, da je pravzaprav bil zadnje veliko jugoslovansko umetniško gibanje.

"Sicer pa so na nas vplivali predvsem družbeno politični dejavniki, ki so vplivali ne samo na našo glasbo, temveč tudi na naša življenja nasploh. Tako je agonija nekdanje države, ki je umirala pred našimi očmi, neposredno vplivala na delo, razvoj in sam obstoj zasedbe," še pove Čapovski. Ob tem omeni zgodovinsko dejstvo iz časa pred osnovanjem zasedbe, saj je bilo Skopje njihove mladosti predvsem "mesto, ki ga je uničil katastrofalen potres leta 1963. Na krvavih ruševinah, pod katerimi je umrlo na tisoče meščanov, se je rodilo novo mesto, simbol svetovne solidarnosti, s kulturnim načrtom pa se je zgodilo le malo."

Zvok zasedbe se je skozi leta tudi pod vplivom rednih članskih menjav nekoliko spreminjal, a glede žanrskih opredelitev skozi vsa ta leta obstoja pravi, da so "dark, gothic in alternativa kategorije, ki so povezane z našim zvokom, ki se je spreminjal predvsem s sodobnimi tehnologijami, vendar je Mizar predvsem rock skupina in to je edina žanrska opredelitev, ki mi zmeraj ustreza." Tako niso zgolj sledili domačim in tujim trendom, temveč so s spajanjem (ghotic) rocka z makedonsko in bizantinsko glasbeno dediščino ter pravoslavnim cerkvenim petjem ustvarili samosvoj prepoznavni izraz. Njihova glasba zveni veličanstveno in mistično. Bizantinska dediščina je po glasbenikovih besedah "neuničljiva nit, vtkana v naše gene, je naš zgodovinski kod, na katerem sloni makedonska kulturna identiteta. Makedonske cerkve in samostani so pravi zakladi."

V zgodovino so se še posebej zapisali zavoljo dejstva, da so kot prva makedonska rock skupina imeli besedila v makedonskem jeziku. Slavni Leb i sol so se denimo sicer ponašali kot vrhunska makedonska instrumentalna skupina, a so se v želji po uspehu odločili za besedila v srbskem ali hrvaškem jeziku.

"Vedno sem trdil, da so umetniška čustva najmočneje izražena v maternem jeziku. Konec koncev, ali obstaja kaj bolj naravnega kot petje v jeziku, ki ga govorite. Želimo zgolj povedati svojo zgodbo in to je najbolje povedati v svojem jeziku," pravi Čapovski. Besedila, ki sta jih poleg njega pisala tudi Goran Tanevski in Goran Trajkoski, pa so še posebej v času prejšnjega sistema subtilno izražala njihova politična stališča.

Kot se je zgodilo številnim takratnim glasbenim skupinam na območju Jugoslavije, je tudi v obstoj Mizar zarezalo služenje vojaškega roka njegovih članov. Za razliko od nekaterih, ki so kljub temu z različnimi člani zvozile ta obdobja, so Mizar med letoma 1983 in 1985 dejansko prenehali delovati. Vrteva (poznejšega ustanovitelja zasedbe Arhangel, ki je prav tako dosegla kultni status) je ob vnovičnem vstajenju zasedbe Mizar na vokalih zamenjal omenjeni Goran Tanevski, pridružil pa se jim je še Slobodan Stojkov na klaviaturah. Z novim pevcem in še posebej z vključitvijo klaviaturista se je spremenil tudi njihov zvok, ki se usmeri bolj v postpunk in darkwave vode.

Zasedba se je poimenovala Mizar na predlog svojega prvega basista in poznejšega glasbenega novinarja Džambazoskega, in sicer po zvezdi vodnici, po kateri so se ravnali puščavski popotniki, njeno ime pa izvira iz arabskega jezika in pomeni pas. Tako člani vsakokratnemu izidu svojega novega albuma pravijo ukazanje, torej prikazovanje. In do prvega takšnega prikazovanja je prišlo 18. 5. 1988, ko je pod okriljem slovenske založbe Helidon, ki je delovala kot hčerinsko podjetje knjižne Založba Obzorja Maribor, izšel album, naslovljen preprosto Mizar. Pred tem snemanjem je znova prišlo do spremembe v postavi zasedbe, tako da je na albumu poleg kitare Čapovskega in mogočnega vokala Tanevskega mogoče slišati še Saša Krstevskega na bas kitari, Katarino Veljanovsko na klaviaturah in Borisa Georgieva bobnih.

Ni pa bila zgolj založba slovenska, saj so material prav tako snemali v Sloveniji. Kot razloži Čapovski, je njihov prvi album izšel šele leta 1988 "zaradi okoliščin. Takrat ni bilo lahko posneti plošče, saj je bil sam postopek snemanja drag in zahteven. Bilo je veliko ovir, a zahvaljujoč predvsem Goranu Lisici, ki je bil tudi producent plošče, smo material posneli v odličnem Studiu Tivoli v Ljubljani. Zelo sem hvaležen Janezu Križaju, ki je tudi zelo zaslužen za to, da se naš prvenec uvrsti med 10 najboljših albumov nekdanje Jugoslavije." In kot dodaja, ima na Slovenijo "veliko čudovitih spominov, poudaril bi naš nastop na festivalu Druga Godba v letu 1986".

Leta 1991, ko je Jugoslavija – če uporabimo besede Čapovskega – "umirala pred našimi očmi", so Mizar povili svoj drugi studijski album Svjat Dreams 1761–1991 oziroma krajše Svjat Dreams. Tudi to izdajo zaznamuje mogočni vokal Gorana Tanevskega v pravoslavno cerkveni maniri petja. Album je dejansko izšel pri dveh založbah. Na vinilni plošči, ki jo je natisnil Jugoton, in kaseti je izšel pri založbi Amarkord, ki so jo ustanovili člani zasedbe tako rekoč iz nečimrnosti, da so se lahko ponašali s samoizdajo. A ker se njihova pogodba s Helidonom ob izidu albuma še ni iztekla, je pod njegovim okriljem ta izšel še na kaseti. Naslovna pesem Svjat Dreams je priredba pesmi Sweet Dreams, uspešnice dvojca Eurythmics.

Če je bilo za prvo prekinitev delovanja zasedbe krivo služenje vojaških rokov, je drugo zakrivila dejanska vojna na jugoslovanskih tleh. Čapovski se je v luči situacije odpravil v Avstralijo, kjer je ustanovil zasedbo Kismet, ki je zaradi glasbenega sloga veljala za svojevrstno nadaljevanje Mizar.

Leta 1999 se je vrnil v Makedonijo in tako je njegova matična zasedba znova vzniknila, a je šele pet let pozneje posnela nov album Kobna Ubavina. Tokrat prav tako z novim pevcem Goranom Trajkoskim, a v že preverjenem ljubljanskem Studiu Tivoli z Janezom Križajem in prav tako znova s producentom Goranom Lisico Foxom. Tri leta pozneje je pri založbi Dallas Records, ki jo vodi prav Lisica, izšel naslednji studijski album Pogled Kon Cvetnata Gradina, ki ga najočitneje zaznamuje vrnitev pevca Gorana Tanevskega. Precejšnji prelom s preteklim ustvarjanjem pa je prinesel album Deteto i beloto more iz leta 2010. Vokali so bili tokrat zaupani moškemu pevskemu bizantinskemu cerkvenemu zboru Harmosin. Mizar so se tako najbolj neposredno spojili s svojim sakralnim glasbenim momentom, njihova naklonjenost do etnoglasbe njihove domovine pa je le še bolj izstopajoča. In prav s tega albuma – čeprav je dejal, da je se zelo težko odloči – je tudi najljubša pesem Čapovskega, kar jih je posnela zasedba, in sicer Hodja ze.

Leta 2014 je v produkciji skopske Fakultete za dramske umetnosti (FDU Skopje) nastal kratek dokumentarec Mizar: Zvezda na nadezta (Mizar: Zvezda upanja), skozi katerega je predstavljen njihov razvoj od garažnega benda do enega najvplivnejših imen makedonske kulture.

Kot omenjeno uvodoma, je do konca leta 2022 napovedano še šesto prikazovanje, pri čemer tokrat sodelujejo s čislanim makedonskim književnikom, predvsem pesnikom Tihomirjem Jančovskim, ki je avtor vseh besedil z izjemo enega. Skladba 1903 je namreč uglasbljena pesnitev, ki jo je pred pol stoletja napisal znani makedonski književnik Petre Mito Andreevski. Prihajajoči album pod okriljem založbe Dallas Records, tokrat z Zoranom Tortevskim na vokalu, so najavili že leta 2020 s singlom Galeb, ki mu je sledilo še par tovrstnih objav, kot zadnji singel je bil objavljen prav 1903. Besedilo sicer govori o dogajanju v letu 1903, ko so se Makedonci uprli Otomanskemu cesarstvu, a teme svobode ne gre nikoli označiti za neaktualno – kot pravi refren pesmi: "Svoboda ali Smrt". Glede izida albuma je Gorazd Čapovski dejal, da je "v zaključni fazi snemanja in upam, da bo v celoti dokončan v nekaj mesecih. Proces snemanja je bil velik izziv, saj je vse potekalo v res nemogočih razmerah. Moto šestega albuma je: Preživeli smo, a ne vemo do kdaj."