Slovenski komorni zbor, instrumentalni ansambel in španski dirigent Lorenzo Ramos so za koncert pripravil šestdelni program. Prvi del koncerta, ki so ga zaznamovale kompozicije ameriških skladateljev, so se zvrstile skladbe Alleluia Randala Thompsona (1899-1984), Nunc Dimttis Davida Hamiltona (Novozelandec je edini izmed skladateljev, ki ni Američan), Lux Aurumque Erica Whitacreja (1970) in Agnus Dei Samuela Barberja (1910-1981). Po odmoru sta bili na vrsti še deli Four Motets Aarona Coplanda (1900-1990) in Choruses from The Lark Leonarda Bernsteina (1918-1990).
Prisotnost najmlajše ameriške klasične glasbeKer si mladi skladatelji klasične glasbe le stežka utrejo pot v posvečene prostore, v katerih delujejo ugledni zbori in simfonični orkestri, je še toliko bolj zanimiva uvrstitev dela Erica Whitacreja na repertoar abonmajskega koncerta Slovenske filharmonije. Leta 1970 rojeni Whitacre sodi namreč v najmlajšo generacijo v mednarodnem prostoru uveljavljenih skladateljev, ki pa si je ugled pridobil že s samim študijem pri priznanem skladatelju filmske glasbe Johnu Coriglianu. Whitacrejeva dela sodijo med najbolj izvajana dela sodobne ameriške glasbe. K privlačnosti njegove glasbe je prispevalo tudi to, da njegov pristop k delu zaznamuje "demokratično" črpanje prvin iz zelo raznorodnih glasbenih zvrsti, ki jih nato oblikuje v izvirno in zanimivo sintezo.
Drugi pol predstavljata starosti Copland in Bernstein
Povsem druga paradigma skladatelja sta seveda Aaron Copland in Leonard Bernstein, ki ju lahko brez strahu, da bomo "usekali mimo", imenujemo za skladatelja, ki sta najbolj zaznamovala ameriško klasiko dvajsetega stoletja. V to skupino bi seveda lahko uvrstili tudi Igorja Fjodoroviča Stravinskega, ki se je sicer rodil v Rusiji, a je velik del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Posebnost del Aarona Coplanda in Leonarda Bernsteina je zagotovo zlivanje "ortodoksne" klasične glasbe s popularno. Morda po tem še bolj kot Copland slovi Bernstein, ki se je širši javnosti predstavil tudi kot skladatelj muzikala Zgodba z zahodne strani.
Tudi druga dva ameriška skladatelja pripadata generaciji Coplanda in Bernsteina. Randal Thompson je eno vodilnih imen ameriške zborovske glasbe. V njegovih kompozicijah najdemo spajanje historičnih vzorov s svobodnejšim izrazom. A tradicija ostaja toliko prisotna, da Thompsonova glasba vedno ohrani melodijo in ritem, ki sta doumljiva večini poslušalcev. Še bolj vpet v tradicijo pa je ostal Samuel Barber, ki je v svoja dela le redko vključeval novosti, ki jih je prinesla skladateljska praksa 20. stoletja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje