Seveda ni treba takoj kričati “kuhinja!” – res je, da je izjemen uspeh februarja izdanega albuma Whatever People Say I Am, That’s What I’m Not kar klical tudi po kakem uradnem priznanju. Pevec sheffieldske zasedbe Alex Turner je 20 tisoč funtov nagrade prevzel z besedami, da gre njihov uspeh pripisati dobri glasbi “brez vsakih trikov”.

Zgodba o uspehu
Verjetno je Turner namigoval na nenavaden način njihovega prodora v soj žarometov: privržencev niso “nabrali” z vsestranskim napadom na medije, ampak s širjenjem svoje glasbe prek spleta. Že januarja, ko so izdali zgoraj omenjeni album, je postalo jasno, da se potegujejo za britanski glasbeni prestol. V enem samem dnevu so namreč ljudje kupili120 tisoč kopij albuma, po enem tednu pa je ta številka narasla na vrtoglavih 360 tisoč izvodov. “Opice” so se v zgodovino zapisale z najhitreje prodajanim glasbenim prvencem vseh časov.

"Okradli smo Hawleyja!"
Dobitnika nagrade mercury, ki jo že od leta 1992 podeljujejo kot nekakšno alternativo že dodobra uveljavljenim nagradam brit, izbira žirija, sestavljena iz glasbenih novinarjev, poslovnežev zabavne industrije in umetnikov. Na njihov letošnji izbor nominirancev se je vsula cela ploha očitkov, češ da resnično kakovostni dosežki britanske glasbe lanskega leta sploh niso bili v igri. Tudi Turner se je v svojem zahvalnem govoru pošalil (in se obenem poklonil kolegu): “Naj kdo pokliče policijo – Richardu Hawleyju je nekdo ukradel nagrado!”

Poklapani so šli domov ...
Poleg “oškodovanega” Hawleyja (ki je izdal album Coles Corner) in zmagovalnih The Arctic Monkeys so še pred kratkim na nagrado upali Editors (The Back Room), Guillemots (Therough the Windowpane), Hot Chip (The Warning), Muse (Black Holes & Revelations), Scritti Politti (White Bread Black Beer), Sway (This Is My Demo), duo Isobel Campbell & Mark Lanegan (Ballad of the Broken Seas) ter solisti Zoe Rahman (Melting Pot), Lou Rhodes (Beloved One) in Thom Yorke (The Eraser) – in to je bil že skrajšan seznam. V prvem krogu so morali sodniki preposlušati več kot dvesto v zadnjem letu zgoščenih albumov.

Presenečeni so bili edino - oni sami
Skupino je nagrada, tako vsaj trdijo, presenetila – predvsem zato, ker priznanje mercury ponavadi ne gre domov z glasbenikom, ki je lani užil največ prodajnega uspeha - člani žirije se namreč radi pohvalijo, da se ravnajo izključno po umetniški vrednosti in izvirnosti albumov. (Lani je, denimo, tako zmagala do tedaj zunaj britanskih meja dokaj neznana zasedba Anthony and the Johnsons, ki je prepričala z albumom I Am a Bird Now.) Plošček Whatever People Say I Am, That’s What I’m Not so letos člani žirije opisali kot “ključen” izdelek svoje vrste.

Res pa je tudi, da so si nagrado, katere namen naj bi bilo nagrajevanje glasbene svežine, v prejšnjih letih že večkrat priborili tudi znani (in tudi širšim množicam ljubi) izvajalci - omenimo le PJ Harvey, Pulp, M People, Portishead, Primal Scream, Suede in Franz Ferdinand.