Tako ga bodo lahko gledalci spoznali v povsem novi luči, brez odvečne mitologije, ki se je spletla okoli njegovega življenja in dela. Med drugim bo dokumentarec, ki bo premiero doživel 20. aprila, razkril odnos med Bobom in njegovim svetlopoltim očetom Norvalom.

Avtsajder, ki je odrešitev našel v glasbi
"Veliko ljudi predvideva, da je bil Bob Marley temnopolt, in so presenečeni, ko izvejo, da je imel svetlopoltega očeta," pravi McDonald ter dodaja, da mu je glasbenikov sin Ziggy ob neki priložnosti zaupal: "Mislim, da je Bob vedno obžaloval, da ni bil temnopolt." McDonald je mnenja, da je to sicer malo pretirana trditev, a da je bilo tudi njegovo mešano poreklo eno ključnih za Marleyjevo razmišljanje in glasbo: "Vedno je bil avtsajder, a je našel način odrešitev v svoji glasbi in življenju."

Zgodba Macdonaldovega dokumentarca o Marleyju se je začela daleč od Jamajke. Ko je leta 2005 v Ugandi snemal svoj film Zadnji škotski kralj (The Last King of Scotland ) o diktatorju Idiju Aminu, je v slumih mesta Kampala začudeno povsod opazil številne podobe Marleyja, mladino z 'dreadlocksi' in slogane Get up, stand up, povzete po istoimenski pesmi. Macdonaldu je ustanovitelj založbe Island Records v tistem času ponujal tudi sodelovanje pri filmu o glasbeni dediščini, ki jo je Jamajki in svetu zapustil Bob Marley. Prvotni načrt je bil film o skupini rastafarijancev na potovanju iz Kingstona do svoje "duhovne domovine" Etiopije, kjer bi se udeležili slavja v čast 60. obletnice Marleyjeve smrti. Tega filma sicer niso nikoli posneli, se je pa pokazala priložnost za ustvarjanje velikopoteznejšega dokumentarca o Bobu Marleyju, ki jo je Macdonald z veseljem pograbil.

Marley je bil v intervjujih zadržan
Nastajajoči dokumentarec je imel podporo Marleyjeve družine in pomembnih ljudi v njegovi glasbeni karieri, med drugim tudi dolga leta odtujenega člana Marleyjeve skupine Wailers, Nevilla "Bunnyja" Livingstona. "Zelo pomembno je, da posnamemo ta film zdaj, ko so med nami še ljudje, ki so Boba poznali najbolje, predvsem v mladih letih," razlaga Macdonald, ki je zbral številne intervjuje in raziskal skrivnostnejše vidike mnogokrat mitologizirane življenjske zgodbe Boba Marleyja , ki se je končala z njegovo smrtjo leta 1981, ko je bil glasbenik star šele 36 let.

Na težave je režiser naletel predvsem zaradi pomanjkanja fotografij ali posnetkov iz zgodnjega obdobja kariere Boba Marleyja in skupine The Wailers. A s pomočjo bogatih spominov Marleyjeve vdove Rite in drugih ljudi, ki so glasbenika poznali v mlajših letih, mu je uspelo sestaviti podrobno zgodbo. Sam Marley je bil v času svojega življenja pri intervjujih precej zadržan. "Ker je bil slabo izobražen, se ni počutil dobro, kadar so ga spraševali novinarji," pravi Macdonald. Marley še posebej ni veliko govoril o svojih čustvih do svojega svetlopoltega in odsotnega očeta Norvala, ki je trdil, da je kapitan v karibski kolonialni vojski, a to ni bil.

Bobovo sporočilo zatiranim: "Vaš čas bo prišel!"
Macdonald je pri snemanju največ sodeloval z Bobovim sinom Ziggyjem, hčerko Cedello in ženo Rito Marley: "Želel sem jih prepričati, da doslej še ni bil posnet pošten dokumentarec o Bobu in da je ta čas prišel zdaj, preden umre še več z njim povezanih ljudi. To sem ob prvem srečanju povedal Ziggyju – da želim narediti čim bolj konvencionalen film, da želim pred kamero intervjuvati čisto vse, ne samo tistih ljudi, s katerim so se pogovarjali doslej. Težava z velikimi zvezdniki, predvsem pri Bobu, ki je imel skoraj preroško podobo, je to, da jih vsi pozabijo vprašati o zasebnih stvareh ... Kakšna je bila njegova družina? Njegov oče? Zakaj je bil tak, kot je bil? Zakaj je bil tako zagnan?"
Med snemanjem filma je Macdonald prišel tudi do delčka odgovora na vprašanje, zakaj je Marley tako pomembna osebnost ne samo v ugandskih slumih, temveč med zatiranimi in revnimi po vsem svetu: "Ob začetku arabske pomladi so ljudje v Tuniziji peli pesem Get Up, Stand Up. Takoj ko se je prodajalec sadja zažgal in tako sprožil revolucijo, so ta slogan napisali na zid blizu mesta, kjer je umrl." Vpliv, ki ga je imel Bob Marley na številne ljudi po svetu, je viden še danes, v časih, ki so zelo drugačni od tistih, v katerih je živel – na spletnem omrežju Facebook ima Bob Marley, denimo, kar 30 milijonov oboževalcev.

Režiser je globlji vpogled v življenje glasbene legende, ki ga je skušal verodostojno prenesti na filmski trak, povzel z besedami: "Mislim, da je Bob tudi po smrti še vedno tako pomemben zato, ker govori zatiranim ljudem po vsem svetu, naj bo to v ZDA, Veliki Britaniji ali Nemčiji. Še najbolj pa se dotakne ljudi v deželah v razvoju, ki se počutijo, da so potegnili krajši konec in da jih je Zahod opeharil. On je glas, ki jim govori: 'Vaš čas bo prišel. Zdaj ste na dnu, a tudi vi se boste povzpeli na vrh'."