Po 1. slovenskem glasbenem kongresu v Cankarjevem domu smo za mnenje povprašali dolgoletnega radijca, glasbenega urednika in poznavalca, ki se je kongresa, kot pravi, udeležil kot "nevtralni opazovalec". Najprej je povedal, da je bil (pozitivno) presenečen, ker se je srečanja udeležilo toliko glasbenikov iz najrazličnejših zvrsti. "To kaže, da jim ni vseeno," ugotavlja Bulič.

V zadnjem času je med njimi najodmevnejša in najspornejša zahteva po najmanj 50 odstotkih slovenske glasbe oziroma avtorske glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa. Kvoto 15 odstotkov domače glasbe, ki je predvidena v predlogu medijskega zakona, so glasbeniki označili kot smešno in za zgrešeno kulturno strategijo države.

Kaj pa o tem pravi Bulič? "Že to, da moramo gledati na kvoto, se mi zdi sporno - za preostale slovenske umetnike kvot ni." Bulič nadaljuje: "Tisti hip, ko prestopim hrvaško mejo, radijski program izpolnuje 100-odstotno kvoto hrvaške glasbe. Drugega melosa razen hrvaškega tam ni slišati."

"Za glasbo si je treba vzeti čas"
Glasbeni urednik dodaja, da je letos prejel 30 zgoščenk slovenskih izvajalcev, ki so prispele na njegovo ime. Ugiba, da je tistih, ki niso prišli do njega, še veliko. "Slovenske glasbe je veliko, treba pa si je vzeti čas, jo poslušati in izbrati primerne izvajalce za svoj program." Opozarja, da veliko urednikov tega ne počne, ponekod na komercialnih postajah pa glasbenih urednikov sploh nimajo, saj namesto njih izbor glasbe opravi kar računalnik.

"Najprej je treba skrbeti za kulturo slovenskega jezika," še doda Bulič in opozori na v zadnjem času pogosto medijsko izpostavljeno besedo "šalabajzer". Zbodlo ga je tudi, da so na Cankarjadi na Vrhinki nastopili hrvaški rockerji Let 3. Kakovost izvajalca tu ni sporna, je pa sporno, da hrvaški glasbeniki nastopajo na prireditvi, kakršna je Cankarjada, je prepričan Bulič. "Tu smo pa spet pri tem začaranem krogu, zaradi katerega sploh imamo kvote, ki so že same po sebi sporne," sklene in doda: "Upam, da se bodo stvari nekam premaknile."

Kakšne so po njegovem mnenju realne možnosti, da slovenski glasbeniki uveljavijo svojo zahtevo po 50 odstotkih slovenske glasbe v dnevnem radijskem programu? "Že če jim bi uspelo ohraniti 40 odstotkov na nacionalki in 20 na komercialnih postajah, bi bil to uspeh," pravi Bulič, ki za konec dodaja še, da bi želel videti poimenski seznam tistih, ki so sestavljali predlog medijskega zakona.

Osnutek novega zakona o medijih v 70. členu sicer opredeljuje delež predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih. Po novem naj bi ta znašal le 15 odstotkov predvajane glasbe med 6. in 20. uro. Spremembe med drugimi zagovarja izvršni direktor Infoneta Leo Oblak. Več o njegovih pogledih na problematiko preberite tukaj.