Leo Oblak spremembe zakona po lastnih besedah ne ne podpira, saj nasprotuje vsakršnim kvotam. Foto: RTV SLO
Leo Oblak spremembe zakona po lastnih besedah ne ne podpira, saj nasprotuje vsakršnim kvotam. Foto: RTV SLO

Osebno sem proti kvotam, kajti tako kot glasbeniku nihče ne sme narekovati, kaj naj piše, tako poslušalcem nihče ne sme ukazati, kaj naj poslušajo.

Leo Oblak
Tomi Meglič
Siddharta so v slovensko zavest zasidrani kot 'fenomen', ki skoraj z vsakim singlom zadane v črno. Foto: MMC RTV SLO

Pri nas še vedno obstaja mnenje, da se lahko vsa glasba "zmeša" v en program. To je tako, kot če bi Zoran Predin igral vse od housa do gospela. To pač ne gre. Vsak izvajalec in vsak radio ima svojo zvrst. In glede na zvrst se s pomočjo poslušalcev ugotavlja, kakšna je idealna zmes domače in tuje glasbe.

Leo Oblak

"Če lahko polnoletni poslušalci izbirajo župane, predsednike in parlamentarne stranke, naj tudi glasbo, ki jo želijo poslušati," je odločen Leo Oblak, predsednik uprave Infonet Media (ta vključuje Radio 1, Radio Antena, Radio Belvi, Radio Fantasy, Koroški radio, Radio Robin in Radio Goldi). Ne le visoke, vsakršne kvote predvajanja take ali drugačne glasbe, se mu zdijo nepotrebne, kajti kvote "pomenijo, da želimo ljudem vsiliti določeno glasbo".

Vsaka pesem se pač ne more prebiti v "redno rotacijo"
"Smiselno je, da ima kvote RTV, ker ga financiramo iz naročnine. Radijske postaje pa smo za poslušalce brezplačne, saj živimo od oglasov. Če nekdo ne želi poslušati Damjana Murka, mu tudi, če ga predvajamo 10-krat na dan, ne bo nič bolj všeč. Prej nasprotno," je Oblakovo stališče. Slovenski avtorji pa se morajo, opozarja, "sprijazniti, da vsaka njihova pesem ni uspešnica." "Uspešnica je običajno vsaka deseta pesem - razen pri redkih avtorjih, ki so tako dobri, da je skoraj vsaka pesem hit." Za primer takih kokoši z zlatimi jajci navaja slovenski "inštituciji" Siddharto in Dan D, ki pa sta po njegovem mnenju bolj izjema kot pravilo. "Že pri Janu Plestenjaku so mnenja o tem ali je čisto vsaka njegova pesem hit, zelo različna."


Javno izraženi strah, da bo okus množice "povozil" kakovostno glasbeno produkcijo, se zdi Oblaku podcenjujoče do poslušalcev. "To spominja na politike, ki za svoj volilni poraz krivijo volivce. Poslušalci danes točno vedo, kaj hočejo. Poslušalci Radia 1, ki sodelujejo v naših raziskavah, so na primer dali oceno "odlično" na primer Vladu Kreslinu, Neishi, Alenki Godec, skupinam Tabu, Siddharta, Dan D ... Če so poslušalci pač izbrali Dan D, in ne Saše Lendero, je to njihova legitimna pravica. Tudi Anja Rupel se na primer ni strinjala, da bi se njene pesmi predvajale samo dvakrat, in ne petkrat na dan, kot se Siddhartine, ker ima Siddharta višjo oceno. Mogoče se kdo s to oceno poslušalcev ne strinja. Ampak potem naj mi taisti pove, kdo je v Sloveniji posvečena oseba, ki ima pravico namesto poslušalcev odločati, kaj smejo poslušati. Seveda, vsak glasbenik si želi, da bi bil ta oseba on, ker bi mu to omogočilo, da bi predvajal samo svoje pesmi …"

Postaja s slovenskim bluesom bi težko "vozila" ...
"Očitek", da komercialne radijske postaje več prostora kot domačim izvajalcem odmerijo tujim, Oblak kategorično zanika. "V Sloveniji skoraj polovica radijskih postaj namenja 50 odstotkov in več prostora domači glasbi. Razmerje med domačo in tujo glasbo določa format. V razvitem svetu z daljšo tradicijo neodvisnih medijev že desetletja obstajajo radijski formati. V tujini je tradicija glasbenih formatov že tako zakoreninjena, da je glasbeni format zapisan celo v dovoljenju radijske postaje (npr. v Veliki Britaniji), pri nas pa še vedno obstaja mnenje, da se lahko vsa glasba "zmeša" v en program. To je tako, kot če bi Zoran Predin igral vse, od housa do gospela. To pač ne gre. Vsak izvajalec in vsak radio ima svojo zvrst. In glede na zvrst se s pomočjo poslušalcev ugotavlja, kakšna je idealna zmes domače in tuje glasbe." Če se odločite, denimo, za format postaje z bluesglasbo, razmišlja Oblak, se bo razmerje predvajane glasbe močno nagibalo v korist tuje glasbe, saj imamo na tem področju izjemno malo slovenskega. Če se odločimo, na primer, za narodnozabavno glasbo, bo kakopak ravno nasprotno.

"Jagodni izbor" na komercialnih radiih?
Tisti, ki želi že danes poslušati več kot 40 odstotkov slovenske glasbe, ima na voljo celo vrsto radijskih postaj, opozarja Oblak, ter kot primere navaja Prvi program radi Slovenija, Radio Veseljak, Radio Ognjišče, Zeleni Val, Radio Kranj in druge. Radio 1 in Radio City pa sta se, nasprotno, odločila, "da bosta do slovenske glasbe nekoliko bolj stroga". "Predvajamo samo tiste pesmi, ki jih poslušalci ocenijo z oceno odlično. To pa je največ 8 odstotkov. Odločili smo se torej za "jagodni izbor". Pravilnost naše določitve potrjuje to, da sta po NRB Radio City in Radio 1 najbolj poslušani komercialni postaji v Sloveniji. Drži tudi to, da smo s tem dvignili vstopni prag in da se ne predvaja čisto vsaka pesem - tako kot se je včasih, ko poslušalcev še nismo spraševali za mnenje. Predvajajo se res samo najbolje ocenjene slovenske pesmi. Dali smo prednost kakovosti pred kvantiteto."

Osebno sem proti kvotam, kajti tako kot glasbeniku nihče ne sme narekovati, kaj naj piše, tako poslušalcem nihče ne sme ukazati, kaj naj poslušajo.

Leo Oblak

Pri nas še vedno obstaja mnenje, da se lahko vsa glasba "zmeša" v en program. To je tako, kot če bi Zoran Predin igral vse od housa do gospela. To pač ne gre. Vsak izvajalec in vsak radio ima svojo zvrst. In glede na zvrst se s pomočjo poslušalcev ugotavlja, kakšna je idealna zmes domače in tuje glasbe.

Leo Oblak