Caetano Veloso svojo glasbo pojmuje kot del svojega boja za boljšo Brazilijo. Foto: EPA
Caetano Veloso svojo glasbo pojmuje kot del svojega boja za boljšo Brazilijo. Foto: EPA
Caetano Veloso
Caetano Veloso uspe tudi po 40 letih v glasbenem 'poslu' vsako leto izdati nov album. Foto: EPA
Gilberto Gil
Gilberto Gil in Caetano Veloso si delita vlogo nekdanjih kulturnih oporečnikov, ki sta se zavihtela med največje zvezde brazilske glasbe. Foto: EPA

Veloso - nastopil je v ljubljanskih Križankah - velja za eno najbolj izjemnih ikon brazilske glasbe zadnjih 4 desetletij. Od izida njegovega prvenca leta 1967 je Veloso vsako leto izdal najmanj en album in prav vsak njegov izdelek je izraz poetične moči ustvarjalca, ki se je na začetku kariere 'napajal' ob Beatlih, bossi novi, poeziji ter Godartovih in Fellinijevih filmih.

Tropicalia - je to ime koktajla?
Prepoznavna prvina Velosove glasbe je zvrst tropicalia - sicer pa se Brazilec rad poda odkrivat izrazne možnosti skoraj vseh žanrov popularne glasbe in glasbenega izročila Brazilije -, posebna oblika brazilskega popa, ki ga zaznamujejo družbenozavedna besedila. Vpetost v brazilsko družbeno tkivo zaznamuje celotno življenje in dejavnost Caetana Velosa. Že kot študent filozofije se je Veloso kot član prve generacije avantgardnega popgibanja tropicalia lotil zasnove programa, s katerim bi se lahko zoperstavil krajevni provincialnosti. Brazilije ni želel 'odrešiti' z iskanjem brazilske prvinskosti; pogledal je onkraj meje in iskal delo odličnih umov in umetnikov po vsem svetu.

Velosov družbeni aktivizem ni ostal omejen na zapisovanje besed. Kljub verižnemu snemanju novih albumov se Caetano Veloso vsako leto znajde tudi v vlogi pisca pesmi za karneval, podpira pa tudi šole sambe iz favele Mangueira v Riu. Tako karneval kot šola sambe sta dejavnosti, ki lahko vsaj malo pripomoreta k temu, da se mladi iz revnih četrti ne bi prehitro znašli v burnem svetu kriminala.

Glasbena zvezdnika v izgnanstvu
Družbeno buditeljstvo Caetana Velosa je šlo nekoč kar nekoliko 'čez rob'. To je bila vsaj sodba brazilske oblasti, ki ji je šlo Velosovo 'šušmarstvo' v mejnem področju med politiko in kulturo pošteno v nos. Vojaška hunta je tako mladega Gilberta Gila (Gila, ki danes nastopa v vlogi kulturnega ministra, smo imeli pri nas možnost videti že trikrat) in Caetana velosa preprosto izgnala iz države. A tudi v letih, ki jih je preživel v tujini, je Caetano Veloso v pesmih vedno znova skušal odkriti točke, na katerih bi potekal boj za boljšo brazilsko družbo.

Na temeljih burnih šestdesetih
Caetano Veloso je tudi po zaslugi svoje razburljive osebne zgodovine ikona, ki nas opozarja, da v šestdesetih družbeni pretresi niso zajeli le Združenih držav Amerike in Evrope. Revolucija je potekala tudi v Latinski Ameriki, le da tukaj njeni cilji še niso doseženi. Caetano Veloso nanje opozarja dan za dnem. Nekoč je bil zato preganjan, danes ga častijo doma in v tujini. Morda bo nekoč dočakal tudi Brazilijo, za kakršno se bori že štirideset let.