Na plošči Sin pustinje se v obliki govorjene besede pojavijo znani glasbeniki iz regije: jazz-fusion kitarist Toni Kitanovski, basist Ivan Mihajlović, tolkalec Nenad Kovačić, trobentač Benjamin Drijenčić in bobnar Goran Milošević. Burić je z njimi ustvaril album, ki "govori o doživljanju in interpretaciji glasbe in poezije, povzema različna zanimanja in veščine umetnika, ki smo ga do zdaj poznali iz drugih žanrov".

Sorodna novica Ahmed Burić: Resni mediji bodo kot džez, samo za ljubitelje, drugo bodo resničnostni šovi

"Sin pustinje je glasba imaginarne domovine. Za uspešno ljubezensko pesem, avtobiografsko miniaturo, lirični zapis, pomemben politični manifest ali, navsezadnje, za ustvarjanje izvirnega umetniškega sveta je pesnik potreboval znan – celo namišljen! – glasbeni in poetični kontekst. Toda Ahmed Burić je na tej plošči res uresničil vse to: tako kontekst kot besedilo in pesem! Na tej plošči se dvigne nad običajne sheme, znane refrene in preproste rešitve preprosto zato, ker je izviren umetnik, ki ljubi in slavi tako življenje kot umetnost," je v spremnem besedilu albuma zapisal književnik Nenad Rizvanović.

Burićeva poezija in Imamovićeva glasba na albumu se, kot še preberemo, "čudovito intenzivno srečata v fragmentih bluesa, prefinjenih 'menuetih', utišanih baladah in nekem neulovljivem glasbenem medzvrstnem ambientu".

Ahmed Burić (rodil se je leta 1967 v Sarajevu) je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na območju nekdanje Jugoslavije, poznan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko Bog tranzicije (2004), nato sta sledili Solze nafte in krvi (2009) ter Materni jezik (2013). V slovenščini sta doslej izšla izbor njegove poezije Vrata raja (Goga, 2016) in roman Ti je smešno, da mi je ime Donald? (Goga, 2020).