Vokalni orkester VOGP pod taktirko dirigentke Karmine Šilec vnovič izvaja glasbo, ki so jo med drugo svetovno vojno izvajale ženske različnih narodnosti iz različnih družbenih razredov v japonskem taborišču na otoku Sumatra. V internacijskem taborišču so bile ženske vseh narodnosti, Nizozemke, Angležinje, Irke, Portugalke, Kitajke, Avstralke, ki so se združile v vokalni orkester. Ta je imel skrivne skupne vaje ponoči v nizozemski kuhinji.

Kompleksen odnos med glasbo in travmo
Projekt VOGP priča o sposobnosti žensk za preživetje, o vztrajnosti, solidarnosti in ustvarjalnosti v nepredstavljivo grozljivih razmerah in raziskuje "kompleksen odnos med glasbo in travmo, ko glasba postane univerzalni simbol v trpljenju in poslednje zatočišče v brezizhodnosti".

V glasbeni program so vpeta dela, ki so jih ženske v taborišču izvajale skrivaj. "Vsak nastop pomeni tveganje zaradi strogih taboriščnih pravil." Pobudo za vokalni orkester sta dali interniranki Margaret Dryburgh in Norah Chambers, ki sta na najdene koščke papirja po spominu zapisovali dela J. S. Bacha, W. A. Mozarta, J. Brahmsa, L. van Beethovna, A. Dvoráka, F. Chopina, M. Ravela in drugih skladateljev.

Stran od osamitve, strahu, umazanije
"Moč spomina na ljubljeno glasbo interniranke postopoma uroči. Njihove misli odplujejo stran od osamitve, lakote, strahu, osamljenosti, umazanije in smradu ter prikličejo v spomin mir, red, lepoto in veselje 'prejšnjega' življenja. Preživele pričajo, da so zdržale trpljenje v taborišču zaradi treh stvari – vere v Boga, sončnih vzhodov in zahodov ter transcendentnega petja vokalnega orkestra," so zapisali v produkcijski hiši Carmini Slovenici.

VOGP raziskuje okoliščine nastanka tega ansambla v želji razumeti, kaj v glasbi deluje tako pomirjujoče in družbeno potrebno, da lahko prevzame nadzor sredi najhujšega trpljenja.

Projekt Glasba preživetja je bil v živo premierno izveden v mariborski Dvorani Union pred dvema letoma.