Slowind pripravljajo festival že deveto leto. Foto: www.slowind.org/Stojko
Slowind pripravljajo festival že deveto leto. Foto: www.slowind.org/Stojko
Vinko Globokar
Vinko Globokar je prepričan, da ima glasba vlogo kritika današnje družbe, zato se v svojih skladbah spopada tudi s socialnimi vprašanji. Foto: www.champdaction.be

9. festival sodobne komorne glasbe, ki jo pripravlja istoimenski pihalni kvartet, se je že začel v Slovenski filharmoniji, potekal pa bo do 16. oktobra. Pri ustvarjanju letošnje izvedbe se je glasbenikom pridružil še njihov dolgoletni prijatelj in umetniški partner Vinko Globokar. Prisluhniti bo mogoče petim koncertom, skoraj vsak pa bo postregel tudi s kakšnim Globokarjevim delom.

Kot je poudaril Globokar, so pri sestavljanju programa zahtevali, da so glasbo napisali mlajši skladatelji, poleg tega pa je želel, da vsak ansambel izbere glasbo, ki bi jo rad igral. Poleg pihalnega kvinteta Slowind bodo nastopili še ansambel Aleph iz Pariza in Divertimento Ensemble iz Milana, s katerimi Globokar tudi sicer tesno sodeluje.

Za konec Maria Grazia Bellocchio
Festival so odprli člani ansambla Aleph, nato bo 10. oktobra sledil koncert Divertimento Ensembla, 12. in 13. oktobra pa bodo vsi trije ansambli skupaj igrali skladbe za večje zasedbe. Deveti Slowind se bo poslovil 16. oktobra, ko bo nastopila italijanska pianistka Maria Grazia Bellocchio. Kot je že v navadi, bodo prve štiri koncerte napovedali prekoncertni pogovori, na katerih se bodo družili skladatelji in izvajalci ter delili misli o umetniških in drugih izzivih sodobne glasbe.

Globokarjeve skladbe in nekaj novitet
Pet koncertov festivala bo postreglo s petimi Globokarjevimi skladbami in šestimi novitetami, pod katere so se poleg Globokarja podpisali Bruno Griner, Alessandro Solbiati, Larisa Vrhunc, Nina Šenk in Matej Bonin. Z novimi skladbami pa se bodo v začetku prihodnjega leta predstavili še v Monzi, Milanu in Parizu.

Vinko Globokar, ki je glasbeno pot začel kot džezovski glasbenik - pozavnist v Ljubljani,
ustvarja glasbo, ki se posveča predvsem odnosu med glasom in inštrumentom ali odnosu med besedilom in glasbo, hkrati pa se osredotoča na interpretovo inventivnost in ga vabi h kolektivni ustvarjalnosti. Njegov opus obsega tudi skladbe, ki vsebujejo elemente glasbenega gledališča.