Postni in velikonočni čas sta skozi stoletja navdihnili nastanek mnogih glasbenih del, v katerih so skladatelji zajeli dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Evropska zveza radijskih postaj vsako leto na cvetno nedeljo priredi poseben glasbeni dan, v okviru katerega ponudi koncerte iz različnih držav s programi, ki vključujejo dela, povezana s širšo tematiko tega obdobja cerkvenega leta.

Bogat in skrbno izbran letošnji program sooblikuje sedem držav, sedem radijskih postaj, med katerimi je tudi 3. program Radia Slovenija. Program Ars je namreč posredoval v ponudbo posnetek koncerta Postoj, prisluhni, ki so ga 1. aprila v Slovenski filharmoniji izvedli Zbor Slovenske filharmonije, Duo Claripiano in dirigent Gregor Klančič. Glasbena urednica koncerta Brigita Rovšek je o projektu zapisala, da je "naslov parafraza na začetku prebranega besedila iz Žalostink Stare zaveze. Vselej aktualno besedilo – v času vojne in bolezni pa še posebno –, ki v osebi trpečega človeka lahko predstavlja vse ljudi. A ko človek občuti najtemnejšo temo in najgloblji obup, ko se dotakne dna – zagleda tudi svetlobo".

Na to vsebinsko nit se navezujejo izbrani moteti Jurija (Georga) Prennerja, v 16. stoletju v Ljubljani rojenega glasbenega ustvarjalca, ki je deloval kot kopist v praški kapeli nadvojvode Maksimiljana, poznejšega cesarja Maksimiljana Prvega, ter pozneje tudi kot opat dunajskega samostana sv. Doroteje in samostana Herzogenburg pri St. Pöltnu, Šest duhovnih pesmi po Josephu von Eichendorffu Huga Wolfa in Klagelieder (Žalostinke) za mešani zbor, klarinet in klavir Andreja Makorja. Avtor je to na koncertu prvič izvedeno delo posvetil "spominu na vse žrtve pandemije covida-19, tako tiste preminule, kot tudi tiste, ki smo preživeli". V Kopru rojeni skladatelj mlajše generacije je besedila poiskal v Žalostinkah Stare zaveze, glasbo pa je ustvarjal "v duhu tistega najglobljega in temačnega pandemičnega obdobja koronavirusne bolezni". Prva izvedba dela je bila predvidena za koncert v nemškem mestu Konstanze, a je bil dogodek zaradi poostrenih ukrepov odpovedan. "9. decembra 2020 sem skladbo dokončal in istega dne prejel sporočilo, da so zaradi poostrenih razmer v nemških deželah sprejeli odlok o odpovedi vseh koncertnih dejavnostih do preklica. Seveda ta zgodba ni osamljen primer, takih je bilo v tistem času na stotine. A kljub temu lahko rečem, da sem se takrat, ob komponiranju Žalostink počutil lažje, mogoče samo v utvari, saj mi je dajala upanje v neko svetlejšo prihodnost, pa čeprav je ni bilo. Skladba je popoln odsev časa njenega nastajanja, kjer se v mešanih občutkih večkrat in hkrati zlivajo izbruhi jeze, straha, brezupa, nelagodja, tesnobe, melanholije, žalosti, bolečine, … a tudi drobni, sramežljivi žarki upanja v boljši jutri.«

Druga dva vrhunca letošnje Evroradijske cvetne nedelje na Arsu bosta popoldanska neposredna prenosa koncertov iz Nizozemske in Latvije. Ob 14.15 bo v sloviti amsterdamski dvorani Concertgebouw zazvenel Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha. Kraljevi orkester Concertgebouw po stari tradiciji, ki jo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg, vsako cvetno nedeljo izvede enega izmed Bachovih pasijonov. Tradicijo sta po Mengelbergu prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nikolaus Harnoncourt pa jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja in izvedbe Pasijona po Janezu začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa dodal še drugo, novejše delo, povezano s to tematiko. Bachov Pasijon po Janezu bodo letos poleg Kraljevega orkestra Concertgebouw izvedli še zbor Laurens Collegium iz Rotterdama, mednarodno obarvana solistična zasedba, v kateri so sopranistka Rachel Redmond, mezzosopranistka Catriona Morison, tenorista Robin Tritschler in Maximilian Schmitt ter basista Arttu Kataja in Ashley Riches, izvedbo bo vodil ugledni britanski dirigent in strokovnjak za glasbo starejših obdobij Andrew Manze.

Drugi neposredni prenos bo na sporedu ob 17.00. V riški katedrali bodo nastopili saksofonist Aigars Raumanis, organist Aigars Reinis in Līga Griķe, ki bo igrala na kokle, latvijsko ljudsko glasbilo iz družine citer. Program bo v celoti sestavljala glasba sodobnih latvijskih skladateljev, kot so Rihards Dubra, Madara Pētersone, Maija Einfelde, Anna Veismane in Eriks Ešenvalds. Na koncertu bosta prvič izvedeni skladbi, ki ju je Latvijski radio naročil posebej za to priložnost – Glasnik pomladi za saksofon in kokle Anne Veismane in Pričevanje našega časa za saksofon in orgle Madare Pētersone. Zadnjo je navdihnila poezija pesnice Inge Pizāne, zlasti vrstica, ki govori: »"Samo eno si želim, da prišla bi pomlad in mir." Madara Pētersone je pojasnila, da je bila prvotna ideja za skladbo drugačna, a je večino glasbe zložila, ko se je v Ukrajini razplamtela vojna. "Tako kot mnoge druge ljudi so tudi mene in moje misli kar naprej obremenjevali tamkajšnji dogodki. Začelo me je skrbeti, kaj vse se lahko iz tega še razvije. Mislim, da smo vsi doživljali – in še vedno doživljamo – veliko zelo različnih in nasprotujočih si misli in čustev, željo po pomoči in podpori tistim v stiski, pa tudi strah, jezo, nemoč, zmedenost in zanikanje ... Vojna je pri številnih ljudeh obudila veliko spominov, hkrati pa nas je spodbudila, da spet ovrednotimo mir. V tem času mi je v glavi nenehno odzvanjala pesem pesnice Inge Pizāne, in čeprav sem pesem prebrala že prej, so jo zadnji dogodki v svetu postavili v popolnoma drug kontekst. Tudi jaz si želim, da pride mir. Tako kot Ingina pesem, pisma ljudi z vsega sveta, razglednice z risbami src, ki jih Latvijci pošiljajo v svojih paketih v Ukrajino, si tudi jaz želim, da bi bila tudi moja skladba veliko narisano srce, ki priča o našem času, latvijskem pogledu na zgodovino.«

Stalnica v ponudbi posebnega glasbenega dne so koncerti ruske duhovne glasbe in nič drugače ne bo letos. Prispevek radijske postaje Orfej bo na Arsu na sporedu kot prvi (11.05) in bo ponudil koncert Komornega zbora moskovskega konservatorija, ki je 7. februarja letos nastopil v dvorani Rahmaninova na Državnem konservatoriju v Moskvi. Tam je pod vodstvom Aleksandra Solovjova izvedel koncertni program z naslovom Credo (Verujem), sestavljen iz glasbenih del Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Rahmaninova, Igorja Stravinskega, Pavla Česnokova, Rodiona Ščedrina, Hilariona Alfejeva in drugih ruskih glasbenih ustvarjalcev, povezanih s tradicijo pravoslavne duhovne glasbe.

Danski radio v ponudbo prispeva koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla (12.00). Zbor je 31. marca pod vodstvom Davida Hilla v cerkvi Svete Trojice v Københavnu predstavil program, razpet med glasbo skladateljev preteklih obdobij, kot so Josquin des Prez, Carl Nielsen in Emil Hartmann ter deli še živečih ustvarjalcev Alisse Firsove, Bernharda Lewkovitcha, Dobrinke Tabakove in Jamesa MacMillana. Spored torej ponuja zanimivo in nevsakdanjo kombinacijo stare in nove, danske in tuje glasbe za zbor a cappella.

Uvodni trojček koncertov ob 13:05 zaokrožuje prispevek Bolgarije. Nacionalni filharmonični zbor Svetolav Obretenov je 23. novembra lani pod vodstvom Miroslava Popsavova nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji, kjer je izvedel dela pravoslavne glasbene tradicije, ki so jih podpisali Aleksander Kastalski, Dmitrij Bortnjanski, Aleksander Arhangelski in Pavel Česnokov. Koncert se imenuje po delu Večni spomin padlim herojem, ki ga je Kastalski zasnoval kot rekviem za umrle med 1. svetovno vojno.

Posebni evroradijski glasbeni dan na Arsu bo zvečer ob 22.05 zaokrožil prispevek Češkega radia Vltava, ki je v ponudbo posredoval posnetek koncerta z naslovom Mistični večer. Ansambel Tourbillon se je 15. februarja v cerkvi svetih Simona in Jude v Pragi, ki se ponaša z izjemnimi poslikavami in redkimi orglami iz prve polovice 18. stoletja ter je kot taka izvrstno prizorišče za izvajanje in poslušanje sakralne glasbe, poklonil svojemu ustanovitelju, gambistu Petru Wagnerju, ki je umrl konec leta 2019 po boju s hudo boleznijo. To je bil prvi nastop ansambla po smrti njegovega ustanovitelja. Za to priložnost je izbral biser sakralne glasbe 17. stoletja – cikel Membra Jesu nostri Dietricha Buxtehudeja, o katerem se včasih govori tudi kot o prvem luteranskem oratoriju in ga je skladatelj posvetil svojemu prijatelju Gustafu Dübenu, organistu in vodji glasbene kapele na švedskem kraljevem dvoru v Stockholmu. Cikel sestavlja sedem kantat na isto temo iz pasijona; vsaka izmed njih namreč premišljuje o enem izmed mučenih delov Kristusovega telesa: o stopalih, kolenih, rokah, bokih, prsih, srcu in obrazu.

Buxtehude je v kantatah uglasbil posamezne odlomke iz Svetega pisma, vključil pa je tudi besedilo hvalnice Salve mundi salutare Bernarda iz Clairvauxa. Cikel Membra Jesu nostri tako povzema zgodbo o Kristusovem trpljenju kot o praznovanju in notranjem veselju, saj njegovo trpljenje prinaša odrešenje vsemu svetu. Kot vokalni solisti so nastopili sopranistki Céline Scheen in Barbora Kabátkova, kontratenorist Damien Guillon, tenorist Ondřej Holub in basist Jaromír Nosek, Ansambel Tourbillon je vodil Damien Guillon.