Na prvem mednarodnem srečanju ustvarjalcev filmske glasbe v Riu bodo do 13. maja predstavili najboljšo filmsko glasbo. Festival, ki ga usmerja naslov Glasba s scene, v brazilsko mesto prinaša koncerte, okrogle mize in filmske projekcije, prišli pa so tudi nekateri v tem trenutku najbolj iskani skladatelji filmske glasbe.

Dvakratni oskarjevec Santaolalla
Poleg Morriconeja - v Braziliji je italijanski skladatelj tokrat nastopil prvič -, ki je letos dobil častnega oskarja za svoj celotni opus, je prvo ime festivala Gustavo Santaolalla. Tudi on je 25. februarja v Los Angelesu objel svojega oskarja - dobil ga je za glasbo, ki jo je napisal za dramo Babilon. Argentinec Santaolalla bo na koncertu v Riu zaigral s svojo urugvajsko-argentinsko skupino Bajofondo Tango Club, ki je lani gostovala v Ljubljani ter ustvarja mešanico tradicionalnega tanga in elektronske glasbe. 55-letni Santaolalla je prvega oskarja dobil za glasbo iz filma Gora Brokeback, podpisal pa se je med drugim tudi pod filme Motoristov dnevnik, Pasja ljubezen in 21 gramov.

Morricone ne pozna počitka
Ennio Morricone, ki bo prihodnje leto dopolnil 80 let, je eden kultnih avtorjev filmske glasbe. Največ je skladal za "špageti vesterne" režiserja in prijatelja Sergia Leoneja. V desetletjih skladanja je sicer napisal okoli 400 filmskih skladb in bil pred letošnjim letom za oskarja nominiran petkrat. Nominacijo so mu prinesli filmi Rajski dnevi (1978), Misijon (1986), Nedotakljivi (1987), Bugsy (1991) in Malena (2000).

Kralj "špageti vesternov"
Morricone je filmsko glasbo začel pisati leta 1961. Čez tri leta se je začelo njegovo sodelovanje z italijanskima režiserjema Sergiom Leonejem in Bernardom Bertoluccijem. Prvič je glasbo za Leonejev film napisal leta 1964 - "podložil" je "špageti vestern" Za prgišče dolarjev, nato pa sta režiser in skladatelj sodelovala do leta 1984, ko je Leone posnel svoj zadnji film Bilo je nekoč v Ameriki.