Slišati pa jih je mogoče tudi v okviru zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter abonmajskih koncertov Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija.

Če se osredinimo na poletni čas, je gotovo ponudba Ljubljana festivala najbolj raznolika, saj ponuja za vsakogar nekaj – tako pridejo na svoj račun ljubitelji muzikalov in lahkotnejših zvrsti v Križankah, komorne glasbe v Križevniški cerkvi, v Cankarjevem domu, kjer je seveda bolj primerna akustika kot na prostem, pa obiskovalci lahko spremljajo operne predstave ali pa poslušajo koncerte najuglednejših orkestrov pod taktirko svetovno znanih dirigentov z vrhunskimi solisti.

Zadnja leta se celo dogaja, da obiskovalci svoja dopustovanja prilagajajo programu poletnega festivala, ker ne želijo izpustiti kakšnega zanimivega koncerta, saj bi se počutili prikrajšani za vrhunsko umetniško doživetje.

Tu in tam je mogoče še koga slišati, da so vstopnice predrage, a dejstvo je, da so v tujini – od Avstrije, Italije, Nemčije do Velike Britanije, še veliko dražje, zato tarnanje nad cenami vstopnic pri nas najbrž ni umestno. Tudi zato ne, ker obstaja več možnosti za ugodnosti – od nakupa v predprodaji, cenovnega razpona glede na sedeže pa do popustov za mlade, upokojence in člane festivalskega kluba.

Zanimivo je, da se največje zvezde, ki jih pridobi Festival Ljubljana z dolgoletnim direktorjem Darkom Brlekom, rade vračajo, tako je bilo že od nekdaj. Spomnimo na zdaj žal že pokojna Menuhina in Rostropoviča, ki sta večkrat gostovala na našem festivalu, pozneje so bili redni gostje Valerij Gergijev, Ana Netrebko, vsaj dvakrat ali trikrat zapored so gostovali Placido Domingo, Jonas Kaufmann, Elina Garanča, zdaj maestro Riccardo Chailly, Charles Dutoit z legendarno pianistko Martho Argerich, ki bo pri nas nastopila že četrtič. Še bi lahko naštevali umetnike, ki se radi vračajo, zakaj, sami najbolje vedo, dejstvo pa je, da so očitno zadovoljni z vsem, kar pričakujejo na takšnem festivalu: od honorarja do organizacije, gostoljubja in odziva obiskovalcev. Če ne bi občutili zadovoljstva, se najbrž ne bi vračali.

Po dveh letih se je na letošnji festival vrnil tudi priljubljeni perujski tenorist Juan Diego Florez z znanimi opernimi arijami v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod taktirko ukrajinske dirigentke Oksane Liniv.

Festival Ljubljana je z leti razvil zelo dobro mrežo sponzorstva, brez katere nikakor ne bi mogel izpeljati tako ambicioznega programa, poleg dveh glavnih in šestnajstih manjših sponzorjev festivala ima še sedemindvajset takšnih sponzorjev, ki podpirajo posamezne prireditve, pa 12 medijskih in 16 partnerjev, med njimi tudi RTV Slovenijo.

Vsak festival, ki spada v vrh poletne kulturne ponudbe v svoji državi, se zaveda, da brez medijske promocije ostajajo prireditve neopažene. Še najbolj intenziven sistem obveščanja medijev na rednih tiskovnih konferencah za vsako predstavo in v pogovorih z umetniki za medije ima gotovo Salzburški festival. Tudi naš za njim bistveno ne zaostaja, kar zadeva obveščanje medijev, saj redno sklicuje tiskovne konference, kjer novinarjem postreže s številnimi podatki, le za daljše intervjuje, ki jih imenujemo ena na ena in se lahko izvedejo nekje v popolnoma mirnem okolju, je manj možnosti. To je na neki način razumljivo, saj umetniki želijo svoj mir, potrebujejo tudi počitek, po koncertih morajo na sprejeme, naslednji dan pa običajno že odpotujejo. Starejši, ki so že vse povedali, kar so imeli, v številnih intervjujih za tuje medije, pravzaprav tudi ne potrebujejo medijske pozornosti, saj so vstopnice zanje takoj razprodane. Takšen primer je recimo slovita argentinska pianistka Martha Argerich, ki kljub visoki starosti še redno nastopa, njena interpretacija je prava poezija, kar dobro vedo stalni obiskovalci, ki vstopnice takoj razgrabijo. Tako je tudi tokrat, ko bo 3. septembra nastopila skupaj z dirigentom Charlesom Dutoitem, svojim nekdanjim partnerjem in dolgoletnim umetniškim sodelavcem, s katerim nastopa že več desetletij. Očitno se na odru dobro ujameta tudi zdaj v zrelih letih, ko bo švicarski maestro Dutoit dirigiral orkestru Slovenske filharmonije, Argericheva pa bo izvedla Ravelov Koncert za klavir in orkester v G-duru.

Naj spomnimo, da je Argericheva zmagala na najpomembnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi leta 1965, pozneje, leta 1980, je bila v žiriji tega tekmovanja in povzročila pravi škandal, ko je odstopila, razlog pa je bila odločitev drugih članov žirije, da hrvaškega pianista Iva Pogorelića ne uvrstijo v finale. No, Pogorelić je pozneje postal prava zvezda, delno tudi po zaslugi Argericheve, ki je prva prepoznala njegovo nadarjenost.

Če ostanemo še malce pri tem tekmovanju v Varšavi, je za Slovenijo gotovo pomembno leto 2021, ko se je zavihtel na drugo mesto naš Aleksander Gadžijev, ki dobiva ponudbe za recitale in snemanja z vsega sveta. Lahko si mislimo, kako je šele oblegan od raznih koncertnih hiš zmagovalec tega tekmovanja, istega leta se je uvrstil na prestižno prvo mesto Bruce Liu, prav on je solist v Chopinovem klavirskem koncertu št 1, ki ga v okviru našega letošnjega festivala izvaja Londonski simfonični orkester pod taktirko sira Antonia Pappana, ki bo v prihodnji sezoni postal šef dirigent tega orkestra.