Glasbeno šolstvo v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami na zelo visoki ravni. Slovenski glasbeniki dosegajo odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in po končanem izobraževanju zasedajo mesta v najboljših svetovnih orkestrih. Ena od tovrstnih šol je tudi Glasbena šola Litija - Šmartno, ki praznuje okrogli jubilej, s katerim obeležuje predano in strokovno delo svojih učiteljev.

Zgodovinski razvoj in številne menjave lokacije glasbene šole
V pregledu zgodovine, ki ga je pripravil Uroš Hribar, ustanovitev glasbene šole v Litiji sega torej v leto 1953. Takrat jo je vodil ravnatelj Slavko Korošec, flavtist iz Zagorja ob Savi. Glasbeni učitelji pa so takrat poučevali sedem programov: flavto, klarinet, trobento, klavir, violino, solopetje in glasbeno teorijo. Šola je v osmih letih zamenjala tri začasne prostore. Najprej so bile dejavnosti v nekdanji ambulanti Predilnice v Litiji, od leta 1958 v poslopju kmetijske zadruge in dve leti kasneje v prizidku osnovne šole v prostorih nekdanjih okrajnih sodnih zaporov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je kasneje obseg delovanja šole zmanjšal in sledilo je preimenovanje v Glasbeni center, ki je deloval v okviru Posvetnega kulturnega društva Litija.

V letu 1967 prevzame vodenje šole Jože Dobravec, domačin, ki je šolo vodil vse do upokojitve leta 1992. V prvem obdobju je glasbena šola delovala pod okriljem Delavske univerze. Potrebe po glasbenem izobraževanju so postale v tem obdobju vse večje, zato sta se ustanovila dislocirana oddelka v Kresnicah in Gabrovki. Jože Dobravec je bil poleg vodje Glasbene šole Litija tudi kapelnik litijske godbe, kasneje pihalnega orkestra. Šola je bila na neki način "kovačnica" mladih glasbenikov, ki so svoje glasbeno znanje uporabljali v Pihalnem orkestru Litija. V letu 1982 se naredi organizacijska sprememba, ko se je Glasbena šola Litija izločila iz Delavske univerze in začela delovati kot organizacijska enota Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija (ZIK).

Ena najmanjših glasbenih šol v državi, ki se je udeleževala državnih tekmovanj
V šolskem letu 1992/1993, po upokojitvi Jožeta Dobravca, je vodenje Glasbene šole prevzel Uroš Hribar iz Izlak, do tedaj učitelj nauka o glasbi, harmonike, pozavne in tenorja ter vodje harmonikarskega orkestra. Z leti so pridobili soglasja ministrstva za širitev oddelkov, ki so se v nekaj letih s tedanjih 6 povečali na 12 oddelkov. Vse bolj sta se zato kazali želja in potreba, da se v šoli redno zaposli več učiteljev, da se pridobi strokovno usposobljen kader, ki ga je do takrat primanjkovalo.

V šoli so ponovno začeli poučevati godala in brenkala – kitaro, za katero je vladalo vse večje zanimanje, organizirali pa so tudi pouk sintetizatorja, ki je bil v tistem času prav tako nekakšen hit. V tem obdobju se je šola iz nekdanjih zaporov preselila v nove prostore v prizidku Osnovne šole Litija, vse bolj pa se začnejo ozirati za lastnimi prostori, saj je bilo jasno, da je bila ta rešitev v prizidku le začasna. V tem obdobju je imela šola vse več nastopov, lahko bi rekli kar na tedenski ravni, zelo pomembno pa je, da so se učenci Glasbene šole Litija začeli udeleževati tudi regijskih in državnih tekmovanj, kjer so dosegali odlične rezultate, čeprav je bila šola ena najmanjših v državi.

Z novim tisočletjem nastopijo novi prostori in sodobni pogoji za poučevanje
S 1. septembrom 2005, se je šola, kot sicer ena zadnjih v Sloveniji, osamosvojila in postala Glasbena šola Litija - Šmartno, pod ustanoviteljstvom občin Litija in Šmartno pri Litiji. S 1. septembrom 2014 se je preselila v popolnoma nove prostore v Socialnovarstvenem centru Litija, kjer so bile učilnice in končno tudi dvorana prilagojene potrebam glasbene šole. Od tedaj ima šola prvič v več kot 60 letih delovanja res svoje in ustrezne prostore.

"Danes delujemo v krasnih prostorih, ki so skladni z normativi in standardi za izvajanje pouka," pravi Brigita Šuler, ki je pred dvema letoma prevzela vodenje glasbene šole in 22 strokovno izobraženih učiteljev in 3 tehnične delavce. "Ob popolnih delovnih pogojih smo lahko nadvse ustvarjalni in se v polni meri posvetimo svojemu poslanstvu, poučevanju mladih."

"Poučujemo 17 instrumentov: kitaro, citre, violončelo, petje, klavir, violino, flavto, kljunasto flavto, klarinet, tolkala, orgle, rog, trobento, saksofon, harmoniko, pozavno, tubo. Vzporedno z individualnim poukom instrumentov poteka skupinski pouk nauka o glasbi in solfeggia. Za najmlajše učence izvajamo tudi predšolski program predšolske glasbene vzgoje (5-letni otroci) in glasbene pripravnice (6-letni otroci). Posebej ponosni pa smo na to, da imamo že 45 let na naši glasbeni šoli tudi plesni oddelek. Na oddelku za ples se lahko učenci vpišejo v program plesne pripravnice, sodobnega plesa in baleta," je še zapisala Šuler in sklenila z mislijo, da se bo "pravi uspeh našega dela pokazal v desetletjih, ko bo učenec po zaključenem šolanju še vedno z veseljem zaigral na instrument, se pridružil lokalnemu orkestru ali zapel v pevskem zboru in se z veseljem udeležil našega koncerta."