Seveda pa je namen tudi povabiti poslušalce na koncerte v živo.

Janez Dovč je znano ime na slovenski glasbeni sceni, že skoraj 20 let s svojo harmoniko in neutrudnim ustvarjanjem širi polje slovenske glasbene ustvarjalnosti. Cikel koncertov GodibodiTV je nadaljevanje koncertnega cikla Dovč & Krmac z gosti@Sneberska33, ki sta ga začela s preprosto idejo: izkoristiti sodobne medije za predstavitev in promocijo slovenske glasbene ustvarjalnosti. Na preteklih koncertih so sodelovali Tinkara Kovač, Sabina Cvilak, Tomaž Hostnik, Metod Banko in Gregor Volk, v novem ciklu pa se jima bodo v studiu poleg Petana danes pridružili še Brina Vogelnik, Rudi Bučar, Urša Mihevc in Eva Hren. Petan je brežiški glasbenik mlajše generacije, ki je pri založbi Celinka izdal album 'Ni za konje dirka, ni za srečne raj'.

Več pa v spodnjem pogovoru z Janezom Dovčem.

Zakaj sta se odločila obdržati spletni niz koncertov, četudi ni več nobenih omejitev, kot so veljale v času epidemije?
Glasba v živo je seveda izkušnja, ki je najmočnejša. Suspenz koncerta v živo je tisti, ki privabi poslušalce na koncert, ker je občutiti koncert v živo seveda drugačna izkušnja kot poslušanje po spletu.

Z Goranom Krmcem sva v času epidemije preizkusila format prenašanja v živo po spletu in prek TV-oddaj. Takrat je bilo zato, da sva v tistem obdobju sploh ustvarjala in igrala. Vsekakor je TV-oddaja zanimiv, drugačen format, ki ga je zanimivo raziskovati, če pa ob tem upoštevamo še trenutno slabo podporo nacionalne televizije raznolikim glasbenim žanrom, je bila odločitev o nadaljevanju projekta dokaj logična.

Namen teh koncert je seveda tudi ta, da povabimo na koncerte, nastope v živo. Obenem pa preizkušamo tudi, kaj vse se da narediti v tem intimnejšem formatu. Snemamo pri meni doma, kjer se dobro počutim in se potrudim, da sem dober gostitelj, ekipa je zelo samooskrbna, tu je seveda moj glasbeni pajdaš Goran Krmac, sam, poleg igranja, oblikujem zvok, partnerka Ana pa snema video in ga v živo montira.

Niz koncertov ste naslovili z Godibodi TV. Prva asociacija na to ime je istoimenski festival, ki ga ustvarjate že več kot 15 let.
Na koncu smo dodali TV, ki je logična nadgradnja festivala Godibodi (smeh), ki smo ga ustanovili pred 15 leti, in ves čas odpira prostor za ustvarjanje, izvajanje in poslušanje glasbe, v tesni navezi z založbo Celinka.si, ki tudi deluje že več kot 15 let. V tem času smo izdali več kot 160 albumov različnih slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Posamezni gradniki pa se povezujejo znotraj ustvarjalnega polja. Slovenija je specifičen prostor, s svojimi prednostmi in slabostmi, majhen trg pomeni manj denarja, obenem pa tudi več intime, glasbeniki se precej poznamo med seboj, tudi občinstvo je podobno na džezfestivalih, na Drugi godbi, Godibodiju, Sozvočjih sveta v Hostlu Celica ipd. To občinstvo ni tako številčno. Cilj vsega skupaj je zato nagovoriti širši krog ljudi, da bi prisluhnil naši glasbi.

Veliko ljudi ne utegne poglobljeno spremljati scene in poznajo zgolj vsebine, ki jih podajajo javni mediji, kjer pa je prevečkrat slaba podpora raznolikih žanrov in glasb. Bolje kot na nacionalni televiziji je sicer na nacionalnem radiu, vendar ima televizija še vedno veliko moč. Nikoli ne bi podcenjeval poslušalca. Večkrat sem slišal, da je kakšen urednik odvrnil, da je neka glasba prezahtevna za njihove poslušalce. S tem se ne strinjam. Treba je dati možnost poslušalcem izbire, širiti obzorja. Poslušalci začutijo, kadar je neka stvar iskrena in iskriva, to ne velja samo za glasbo, ampak umetnost nasploh.

Z razvojem tehnologije se je pa dejansko močno povečala možnost in dostopnost spletnega ustvarjanja.
Orodja za ustvarjanje glasbe, manipuliranje zvoka so v zadnjih desetletjih strašno napredovala. Danes lahko v domačem studiu dosežeš kakovost slike in zvoka, ki je bila pred 20 leti dostopna le v velikih produkcijskih okoljih. Tudi na področju ustvarjanja glasbe za celovečerne filme se vidi velik napredek v tehnologiji, možnostih uporabe najsodobnejših orodij. Možnosti za ustvarjanje glasbe je torej res veliko, še vedno pa je vprašanje, kaj je vzgib zanjo. Sam iščem glasbo, kjer so iskrenost, iskrica, kakovost.

Goste, ki sva jih izbrala za letos, so vsi izvrstni avtorji, ne le pevci. Danes začnemo z zanimivim avtorjem, ki mu "bliska" v možganih. Roberta Petana sem prvič slišal pred dvema letoma, takoj sem ga povabil k sodelovanju, pri Celinki smo izdali njegovo ploščo, nastopal je tudi na Godibodiju. To se mi zdi pomembno: da prostor hitro odreagira, ko se pojavi svež veter, se ne obračaj po njem, zajadraj z njim. Oddaje, mediji, ki hitro odreagirajo na nova imena, prepoznajo kakovost in imajo posluh za dobro glasbo, igrajo pomembno vlogo.

Petan je mogoče širši javnosti neznan, nekatera druga imena, kot so Brina Vogelnik, Eva Hren ali Rudi Bučar, pa so dobro uveljavljena imena. Kako sta se lotila vabljenja gostov?
Kot sem že dejal, se podobno nadaljuje princip iz preteklih oddaj: iskrenost v ustvarjanju in avtorska komponenta. Je pa še veliko kandidatov za prihodnje oddaje (smeh). Ne gremo po vrstnem redu ali prioritetah, z Goranom se velikokrat odločava za goste iz ustvarjalne okolice, z nekaterimi sem že nastopal. Tudi v pretekli seriji je bilo zanimivo, med gosti je bil Tomaž Hostnik, ki je bil tudi novo ime. Res krasen, zdaj že uveljavljen ustvarjalec. Letošnji cikel koncertov je prek razpisa podprlo tudi ministrstvo za kulturo, tako da imamo nekaj osnovnih sredstev za potne stroške (smeh).

Kako ste pripravili program za posamezni koncert? Kdo je izbral pesmi, kako je z vajami?
Robi je iz Brežic in, upoštevaje vremenske razmere v zadnjih dnevih, so bile priprave kar podvig, imeli smo eno vajo, predtem smo si po elektronski pošti izmenjali, kaj bi igrali. Po navadi gosta pozovem, naj sam predlaga repertoar s poudarkom na avtorskih skladbah, tudi kaj neizdanega. Z Goranom uživava v preigravanju zanimivih pesmi, veliko se jih na novo naučiva, pripraviva aranžmaje. Goran igra tubo, elektronska tolkala, sam igram harmoniko, povezano z elektroniko. Ker sva kar izkušena in prekaljena v mnogih žanrih in zasedbah, se znajdemo tudi z manj vaje. Improvizacija je del procesa, ko te slišano še dodatno navdahne.

Kakšna je vaša ocena stanja slovenske glasbene scene?
Kot že večkrat rečeno, je po mojem mnenju v Sloveniji nenavadno veliko kakovostnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Vendar je zaradi majhnega trga težko priti do točke, da se z glasbo ukvarjaš profesionalno, da izdelki dobijo kakovostno zvočno in videopodobo. Zelo veliko je odvisno od televizije in radijskih urednikov, da spremljajo sceno in podpirajo raznoliko in kakovostno ustvarjalnost.

Za prihajajoči cikel ste se dogovorili tudi z nekaterimi lokalnimi televizijami, da bodo predvajale koncerte. Je bil to zahteven podvig, ali ste hitro našli skupen jezik?
Gre za preizkus, rad ustvarjam akorde, povezujem, verjetno tudi zato, ker prihajam iz velike družine, bilo nas je pet otrok in bil sem najstarejši, tako da sem vedno dajal pobude. Skratka, dogovorili smo se z nekaj več kot 10 lokalnimi televizijami, ostajamo pa odprti, da se lahko pridruži še katera. Dogovor je, da lahko v enem letu zavrtijo oddaje, takšne, kot jih bomo premierno predvajali na Youtubu, pri čemer število predvajanj ni omejeno.

Igrate harmoniko, prej ste omenili, da ste lani veliko energije posvetili pisanju filmske glasbe, organizacija takšnih koncertov terja druge veščine, skratka vaše delo je zelo raznoliko. Je ravno ta preplet tisti, ki vas najbolj izpopolnjuje, ali je kakšno od polj ustvarjanja, ki ga imate najraje?
Rad igram, se igram, improviziram, bodisi v polju avtorske glasbe, ljudskih godb. Rad ustvarjam za film in gledališče, iščem tišino, iz katere se potem lahko rodi glasba. Velikokrat se čudim, kako se vedno znova odstirajo nova področja. Moja profesionalna pot se je zares začela s skupino Terrafolk, čeprav sem predtem že zelo resno ustvarjal s skupino Jararaja. Terrafolk je bila takrat na vrhuncu mednarodne slave, vrstile so se turneje, res noro, kakšne izkušnje sem takrat pridobil. Potem pa koncerti, različna sodelovanja, z glasbeniki, slikarji in drugimi kreativci, v Sloveniji in po svetu. Kot fizika me zelo zanima tudi povezovanje znanosti in umetnosti. Omeniti bi želel še glasbeno-gledališko predstavo Tesla, s katero sem imel že več kot 140 ponovitev. V njej se skozi življenje in delo Nikole Tesla dotikam znanosti, umetnosti, humanizma, otroškega čudenja.

Kot oče treh mladih otrok se zanimam tudi za področje izobraževanja, kulturne vzgoje, glasbene šole. Sploh v teh časih nenormalne informacijske povodnji je ključno, da otrok dobi dobre temelje, v družini, pa tudi stik z glasbo v otroštvu je po mojem zelo koristen, pomaga razviti poslušanje, koncentracijo, delo v skupini, improvizacijo ... Zanimajo me tudi okoljevarstvene teme, energetika. Lani sem kot avtor glasbe sodeloval pri dokumentarnem filmu Zgodba Save, pri filmu Temni pokrov sveta, kjer je Matevž Lenarčič s sodelavci meril onesnaženost s črnim ogljikom, vedno več sodelujeva tudi z zanimivim režiserjem in fotografom Cirilom Jazbecem. Kot je zapisano v spremni besedi k videospotu za pesem Šentjanževo v izvedbi Sounds of Slovenia, smo v času, ko je ključno, da spet povežemo ne samo novo s starim, temveč tudi civilizacijo z naravo. To pa lahko storimo le skozi različne izkušnje raznolikih kultur, ki pomenijo gojenje večstoletnega stika z naravo v stvarnem prostoru. Glasba v tem sozvenu, resonanci, lahko igra ključno vlogo.