Na tretjem koncertu modrega abonmaja se je Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Antona Kolarja predstavil s Kolarjevo priredbo suite Camilla Saint-Saënsa Karneval živali, s Koncertom za trobento, rog, pozavno in orkester Triada Pavla Mihelčiča in Simfonijo št. 5 v d-molu Felixa Mendelssohna-Bartholdyja. Prvi koncert je bil v četrtek, drugi pa bo na sporedu jutri ob 19.30, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Koncertna suita Karneval živali, ki bo v prirejeni različici uvedla koncert, je v izvirniku napisana za dva klavirja in mali orkester. Zanimivo je, da se je Saint-Saëns v času življenja nepopustljivo upiral javni izvedbi celotnega dela, kaj šele njegovemu natisu. Hudomušni, slikoviti, igrivi in predvsem lahkotni značaj skladbe je bil nedvomno v nasprotju z ustvarjalno držo moža, ki je v več člankih poveličeval Wagnerjevo glasbeno umetnost.

Donenje treh trobil
Osrednji dogodek tretjega modrega abonmaja je bila krstna izvedba Mihelčičevega Koncerta za trobento, rog, pozavno in orkester. Za Mihelčičev glasbeni izraz sta značilni oblikovna dostopnost in izrazita muzikalnost. Pred premiero nove kompozicije je skladatelj dejal, da so trije solistični inštrumenti, ki dajejo orkestru značilen lesk, tudi sijajna komorna kombinacija. V sklepu širše razlage svoje nove skladbe skladatelj pravi: "Ta glasba seveda ni glasba za komorni ansambel in orkester. To je glasba - triada - za solistične trobilne inštrumente, ki odkrijejo svojo notranjo krepost iz enega samega tona."

Dolgo nastajanje Protestantske simfonije
Peta simfonija Mendelssohna-Bartholdyja spada med njegova manj poznana in redkeje izvajana dela. Nastala je v počastitev 300-letnice nemškega protestantizma, zato jo pogosto imenujejo Reformacijska. Čeprav je bil skladatelj uradno enakovreden drugim protestantom, je bila njegova judovska "omadeževanost" še močno navzoča, kar je bil morda razlog, da so leta 1830 njeno izvedbo zavrnili. Skladatelj je delo poslal v Pariz, kjer pa so ga tudi zavrnili, češ da je simfonija preveč učena, s preveč kontrapunkta in imitacije in s premalo melodijami.

Simfonija je bila krstno izvedena šele novembra 1832. Nastala je, ko je bilo skladatelju 20 let. V njej je Mendelssohnu uspelo združiti inovativne kompozicijske prijeme in vsebino tradicionalne protestantske dediščine, virtuoznost in duhovnost, vse v imenu narodne verske slovesnosti, ki pa je, ironično, v delu prepoznala vse drugo kot slutnjo, simbol prihajajočega nacionalnega preroda, je v komentarju dela zapisala Katarina B. Hočevar.