Člani skupine Katalena bodo v soboto v Kinu Šiška predstavili projekt (Z)godbe ob Kataleni. Skozi večer bodo člani skupine predstavili svoje projekte, ki jih ustvarjajo zunaj Katalene, ta pa bo na koncu zaokrožila štiriurno gledališko-glasbeno popotovanje.

Za vami je 12 let ustvarjanja v Kataleni, pred vami pa projekt, ki ste ga poimenovali (Z)godbe ob Kataleni. Zanimivo je, da je bilo vašemu prvemu albumu ime (Z)godbe. Zakaj ravno zdaj ta projekt?

Vesna: Ducat let je tudi neke vrste okrogla številka, taka pravljična, ljudska. Ob deseti obletnici česa takšnega ni bilo možno izpeljati, ravno takrat sem bila noseča.
Polona: Takrat smo v bistvu čakali in dočakali tri otroke. Zakaj ravno zdaj? Čas dejansko niti ni toliko pomemben, bolj je šlo za to, da se je nabralo toliko stvari, ki jih počnemo, da smo jih hoteli vse predstaviti. Da smo želeli pokazati, kako raznoliki smo, na kako različnih področjih lahko 'katalenci' delajo.

Ko spremljamo različne glasbene skupine, se velikokrat zgodi, da se sčasoma znotraj skupine pokažejo različni interesi, ki včasih privedejo tudi do razpada skupine. Pri vas pa se zdi, da je Katalena postala presek posameznikov, da je kot vezivo, ki vas povezuje, hkrati pa vam pusti dihati z lastnimi projekti. Na začetku verjetno niste pričakovali, da boste toliko časa skupaj.

Polona: Dobro povedano. Dejansko drug drugemu dajemo dovolj prostora in zraka, da lahko počnemo še druge stvari. In hkrati se Katalena oplaja z izkušnjami, ki jih dobimo drugje. Gre za nekakšno krožno dihanje. S tem ko daješ, tudi dobivaš.

V skupini vas je šest zelo raznolikih značajev, ki se zunaj Katalene ukvarjate z zelo različnimi projekti. Kako dejansko to raznovrstno ustvarjanje sploh spravite v svoj urnik?

Vesna: Počasi postajamo časovni vrvohodci (smeh).
Polona: To si dobro povedala. To res ni enostavno, a se trudimo. Pripravljeni smo se usklajevati, da le ne gre nič v nič. Težko je, ampak se da.
Vesna: Kjer je volja, je pot.

Kako ste, kot katalenci in kot nosilci drugih projektov, izbrali vsebine, s katerimi boste nastopili v soboto?

Vesna: Pravzaprav enostavno, ker smo se odločili predstaviti projekte, katerih nosilci smo. Torej projekte, kjer nismo vpleteni le kot eden izmed akterjev, ampak projekte, ki jih člani Katalene vodimo. Tako izbor ni bil težak.

Sobotni projekt bo imel tudi gledališki prizvok. Od kod ideja, kdo je potem to "zgnetel" skupaj?

Vesna: Boštjan Narat je zastavil osnovni scenarij. Sicer se vsi na tak ali drugačen način povezujemo tudi z gledališčem. Tudi Katalena je na trenutke precej teatralna. Zelo naravno se je sestavilo vse skupaj.
Polona: Za ta večer je bilo treba narediti scenarij, da bi dramaturgija tekla. Štiriurni dogodek je vseeno kar dolg. Pomemben je vrstni red, prehodi med vsebinami; gledališki prizvok bo pridala Patty Diphusa, ki je v osnovi gledališko-kabaretni lik, in ona bo ta večer povezovala.

Se vam zdi, da je koncentracija gledalcev zadostna, da bodo spremljali projekt, ki traja štiri ure?

Vesna: Večer bo precej raznolik, in upamo, da bodo poslušalci prišli vsaj malo pripravljeni. Pa tudi nobena stvar ne bo trajala toliko časa, da bi se človek naveličal. Pred nastopom Katalene bo tudi premor, hkrati pa je ambient Kina Šiška tak, da obiskovalci lahko kadar koli vsaj za trenutek zapustijo dvorano in si odpočijejo ušesa ali noge.
Polona: Nihče si ne dela utvar, da bodo vsi ves čas v dvorani poslušali vsebine, brez premora. Verjetno poslušaš tisto, kar ti bolj ustreza, program je res raznolik. Smo pa prepričani, da bo vsebina tako zanimiva, da bo večina večino časa v dvorani.
Vesna: Gre za zelo specifično praznovanje. Če bi take dogodke pripravljali kar naprej, to ne bi šlo. Ko se enkrat na toliko let zgodi tak projekt, pa mislim, da si ljudje z veseljem vzamejo čas.

Katalena je stalnica na slovenskem glasbenem prizorišču, sploh z ohranjanjem kulturne dediščine. Kako gledate zdaj na svoje začetke? Zbrali ste se pred 12 leti v Črmošnjicah, na kup vas je takrat zbobnal Boštjan Narat. Ko zdaj poslušate stare posnetke, vam gre kdaj na smeh ali se vam zdi, da je to vse del evolucije skupine?

Vesna: Evolucija je lep izraz za to (smeh).
Polona: Meni se pojavi še zveza “zdrava nostalgija”.
Vesna: V bistvu smo skupaj odraščali, skozi veliko transformacij smo šli skupaj. Zdi se mi, da je bil to res lep splet srečnih naključij. Vse je potekalo zelo naravno. Sicer s trdim delom, a brez kakršne koli sile, prisile ali ihte. V bistvu je bila želja po početju večja od želje po uspehu. Mislim, da je bil to pomemben ključ.
Polona: Pustili smo si čas in prostor. Že na začetku smo tako zastavili. Upam si trditi, da se nihče ni nikoli počutil ujetega v tem bendu.
Vesna: Seveda smo se marsikdaj tudi skregali, kot se skregajo na primer bratje in sestre. Kar koli je že bilo, je bilo vedno v ospredju dejstvo, da je to, kar počnemo, večje od vpletenih posameznikov.
Polona: Določene teme daš preprosto na stran, ker si tam zato, da oddelaš to, kar rad počneš. In v resnici to radi počnemo znotraj skupine. Kot je Boštjan že enkrat rekel, so dobri odnosi posledica dobrega dela. Lahko ne bi bilo tako.

Kako pa sami pri sebi preskakujete med svojimi dejavnostmi? Se kdaj zgodi, da si mislite, da bi kakšno zamisel porabili za "svoj" projekt? Ali so vaši projekti preveč različni?

Vesna: To bi se dejansko lahko zgodilo samo Boštjanu. Pravzaprav se mu enkrat celo je. Napisal je komad, ki meni nekako ni "pasal", potem pa ga je porabil na svoji plošči. Sicer je Katalena tako specifična, da drugim našim projektom ne skače v zelje.
Polona: Zvok Katalene poznamo in vemo, kaj vanj paše in kaj ne. Poskusiš in vidiš, kaj mu ustreza. Ni pa pri tem nobene posesivnosti ali ljubosumnosti do glasbe.

Vesna, vi boste v soboto nastopili s TangoApasionado. Kakšni so vaši načrti, želje?

Vesna: TangoApasionada je zame neke vrste nuja, ko gre za osamosvajanje, morda bi lahko rekla celo osebno rast. Tango me je precej povlekel vase, ta glasba se meje tako dotaknila, da sem v nekem trenutku vedela, da je to pot, ki jo enostavno moram prehoditi. Katalena je zame varno okolje, zato je bil zame velik izziv voditi zasedbo, dejansko držati volan. Pravzaprav zelo rada počnem stvari, za katere včasih ne vem, ali mi jih bo uspelo narediti ali ne. In to je edini način, da prekosim samo sebe.

Ali pri umetnikih ta predanost skupnemu cilju, kot je pri Kataleni, potrebuje protipol v projektih, kjer ste člani nosilni člani?

Vesna: Ne gre za to. Morda gre bolj za ustvarjalno širino. Katalena se je zapisala ustvarjanju na področju slovenske ljudske dediščine, glasbenik pa se, še posebej v tako majhnem prostoru, ne more zapisati samo eni tematiki. Sicer je Katalena kolektiv, pri katerem imamo vsi velik input. Eden napiše en komad, in potem je vseh šest vpletenih v proces, da se skladba do konca "zgnete". Mislim, da noben komad ne bi zvenel tako, kot zveni, če si ne bi pustili toliko svobode.

Ste v pripravah za sobotni projekt pesmi kaj spremenili, pripravili priredbe? Nekoč ste v intervjuju dejali, da se zdaj, ko je vaš repertoar že zelo obsežen, včasih zabavate s tem, katere pesmi izbrati za nastop.

Vesna: Zadnjič sem razmišljala o številkah in ugotovila, da naš nabor šteje okoli 70 skladb. Pet albumov in še kar nekaj dodatnega materiala.
Polona: Je pa tudi res, da nekatere pesmi po neki naravni zakonitosti izpadejo iz programa. Ali nam ga ni več fino igrati, se ga naveličamo, ali pa v živo ni tako učinkovit. Nekatere je težko izvesti.
Vesna: V soboto, ko se bo predstavilo toliko projektov, Katalena nastopa zadnja. Po navadi naš koncert traja dobri dve uri, tokrat pa ga bomo omejili na eno uro. Zaigrali bomo pesmi, brez katerih ne gre, in nekaj malega presenečenj.

Katalena je izdala pet albumov. Z izjemo zadnjega, ko so vmes minila tri leta, so albumi izhajali na dve leti. Zadnji album je izšel pred dvema letoma. Lahko torej kmalu pričakujemo nov album?

Vesna: Zaenkrat še ne, počasi se pomikamo proti začetku novega ustvarjanja. Ideja se še medi.
Polona: Vedno smo delali po istem principu. Albumov ne delamo kot po tekočem traku, ampak se zgodijo, ko se zgodijo. To, da se je zgodilo na dve leti, je bilo v bistvu bolj naključje. Kdaj bo naslednji album, je težko določiti. Ideja še ni tako daleč, da bi lahko rekli, pričakujte album takrat in takrat.

Polona, kako bo tvoj projekt - izdala si roman Sinbadove muze -, videti na koncertu? Kako je biti pisateljica na odru?

Polona: Roman se bo pojavil med vrsticami koncerta. Knjiga bo na voljo, sicer pa se bo med večerom pojavljal zelo diskretno. Nihče ga ne bo bral, pojavljal se bo z odlomki. Biti pisateljica na odru pa ... Ko je koncert, seveda nisem pisateljica. Biti pisateljica. Hm? V bistvu mi je to težko izustiti. Se mi zdi taka velika beseda in si je še ne bi upala dati pred svoje ime.
Vesna: Jaz sem prepričana, da bi si Polona z romanom Sinbadove muze zaslužila kakšno literarno nagrado, ampak so šle letos že vse mimo. Mislim, da sem bila kar malo razočarana. Knjigo sem prebrala praktično v času enega diha, čeprav sem imela takrat polno dela. Odlična je, priporočam!

Na odru se bodo pojavile tudi Tri Zdrave Marije, tokrat brez očeta.

Vesna: Gre za specifičen nastop. Tokrat ne bomo nastopile s svojim klasičnim repertoarjem, in zavoljo tega moramo biti tokrat same. Pravzaprav gre za eno izmed presenečenj, a če preveč povem, potem ne bo več presenečenje.
Polona: Seveda je večer tako dolg, da so spet potrebna določena presenečenja, da morajo biti stvari malo posebne, malo drugačne, kot so v svoji običajni formi. Že to, kako bodo povezane, je nekaj posebnega, drugačnega.

Kaj vam predstavlja sobotni nastop? Pričakujete neko katarzo? Ali ste že tako izkušeni, da je to le še eden izmed nastopov?

Vesna: Mislim, da se vsi zelo zelo veselimo tega večera. Upamo, da bo tako za publiko kot za nas ta večer veliko praznovanje naše ustvarjalnosti. Gre za poseben dogodek, kjer bomo na odru skupaj z vsemi svojimi razširjenimi glasbenimi družinami. Od nekdaj sem poslušala, kako so glasbeniki že pregovorno ljubosumni drug na drugega. Teh zgodb na svoji koži na srečo nisem izkusila. Pri nas smo drug za drugega stali pod odrom in navijali ter čakali, kaj lepega bomo slišali, videli, doživeli. Vedno smo se veselili drug za drugega.
Polona: To delamo, ker bo "fajn", ker bo drugače. Tudi za nas, ker tega nismo naredili še nikoli.

Živimo v času, ki je psihično zelo naporen. Zdaj to ni več obdobje, ampak stanje. Ljudje na nek način bolj cenijo nekaj, kar je narejeno iz srca. Tu se kultura znova predstavi kot lep način doživljanja intime. Kako vi gledate na to - dejansko ste umetniki ves čas na tnalu preživetja?

Vesna: Na trenutke izgubljam vero v boljšo prihodnost. Včasih se mi zdi, da ljudje zmeraj bolj kupujejo pozabo in ne več stvari - vsaj kar se tiče umetnosti -, ki provocirajo človeka, da bi razmišljal. Ko se je kriza začela, sem veliko nastopala, morda celo več kot prej, in takrat sem razmišljala, da je morda namen krize ta, da se loči zrno od plev. A se je hitro obrnilo. Res upam, da bo vseeno kmalu spet prišla na površje humanost.
Polona: Bistveno je po mojem mnenju to, da se znaš vprašati, zakaj počneš, kar koli že počneš. Če sta tvoja motivacija in namen - pa naj se sliši še tako patetično - prava, potem bo to, kar narediš, dobro sprejeto. Če pa ne veš, zakaj nekaj počneš, ali to počneš iz napačnih razlogov, se potem to tudi pokaže. Meni se zdi napačen razlog na primer sla po uspehu. Vsak si želi uspeha, ampak to ne more biti edino gonilo. Umetnost mora priti iz srca. In ob tem pozabiš na to, da si lahko potem posledično tudi uspešen, znan ali bogat. Po drugi strani pa smo preveč nagnjeni k sodbam. Človeka občudujemo, dokler je majhen, ko postane uspešen, znan, množično razpoznaven, pa vsi pravijo, da je komercialen, da nima več duše. Kaj pa veš, mogoče ta človek potem še vedno počne stvari iz srca. Uspeh je dosegel z delom.
Vesna: Moram reči, da sem blazno srečna, ko na koncertih še vedno vidim, da ljudje uživajo. Da so naši koncerti polni, da odhajajo obiskovalci domov zadovoljni. To me vseeno navdaja z upanjem.